• top-papaja

    OK, zdaj sva se pa zataknila.

    A veš tisto, ko srečaš nekoga in naredi tako slab prvi vtis, da ti vse dol pade? No, skoraj tako je bilo z nama na tejle Koh...

  • top-koh-lanta

    No, malo pa sva razvajena …

    Katko so v zadnjih 7 dneh pokakale tri različne živalce. Ena izmed njih je imela drisko. Rdečo. In smrdečo. Ampak, a ni tako, da če te pokaka golob,...

  • top-bkk

    Papa, Bangkok.

    Pravkar sva se vrnila z masaže. 250 bahtov, 6,5 eur za eno uro. Pol ure stopala, pol ure hrbet in ramena. Vse skupaj zavito v kung-fu pornič....

  • top_bkk

    Ja živjo, Bangkok!

    Spet sva ga usrala. Izmed vseh možnih sobic in soban v Bangkoku nama je uspelo izbrati tisto direkt nad diskačem, kjer je glasnost čip-čiri-rip-rip-čip-čiri-rip-rip glasbe v statistično dokazani pozitivni...

  • untitled-1

    Najin načrt poti in eno pomembno vprašanje.

    Kocka pada. Vse bolj kaže, da se bova najino novo 6 mesecev dolgo potovanje podala konec januarja. Kako vem, da pada? Ker bo Skyscanner počasi pregorel. Ja,...

top-papaja

OK, zdaj sva se pa zataknila.

A veš tisto, ko srečaš nekoga in naredi tako slab prvi...
top-koh-lanta

No, malo pa sva razvajena …

Katko so v zadnjih 7 dneh pokakale tri različne živalce. Ena izmed...
top-samahita2

Samahita retreat. Joga fitnes.

Ko tole pišem, sediva vsak za svojim računalnikom v najinem loftu...
top-samahita

Jeva, goniva in meditirava.

Po uspešnih jutranjih pogajanjih z otoškimi taksisti (ceno sva za slabih...
top-bkk

Papa, Bangkok.

Pravkar sva se vrnila z masaže. 250 bahtov, 6,5 eur za...

Iz aktualne izdaje naše brezplačne e-revije Lepopis

topImage

Barantač naj bo!

Ne barantam zato, ker sem Gorenjec ali zato, ker skozi življenje...
topImage

Čisto blizu: Magični Dolomiti

V knjigi, ki sem jo kupila pred mnogo leti – ko...
top

Poletni Lepopis je tu!

Intervjuja v tem Lepopisu ni. Sva čakala do zadnjega, ampak niti...
topimage

5 razlogov zakaj v Yellowstone

Yellowstone je najstarejši in po mnenju mnogih popotnikov – najlepši nacionalni...
topimage

Pravljično potovanje na Novo Zelandijo

Oddaljeno potovanje nekam v neznano. Na drugi konec sveta, kjer je...

Koh Lanta se ponaša s precejšnjim številom plaž. Da ne boste tako zmedeni kot midva na začetku, sva za vas pripravila seznam plaž na Koh Lanti. Pripravite se na lomljenje jezika 😀 Aja, Klong pomeni rečni pritok (tiste plaže, ki imajo Klong v imenu, pomeni, da se reka zliva v morje).

untitled-2068

Bamboo beach.

Mapa Koh Lante

Po vrsti si sledijo plaže od severa proti jugu:

  • Khlong Dao: bolj za družine in potovanja preko agencije, baje so cene prenočišč višje
  • Long Beach (ali Prae An): dolga peščena plaža z dražjimi resorti (na sredini) in cenejšimi namestitvami (na začetku in koncu), precej mirna. Tukaj se da kopati ob plimi in oseki. Pesek ni čisto bel, zaradi česar morje ne dobi tiste svetle barve.
  • Relax bay: manjši zaliv med Long beach in Klong Kong, lep pesek, fino za plavat, nočitve so nekje v srednjem razredu, da pa se najti tudi kaj cenejšega. Zgledal je res miren.
  • Khlong Kong: hipijevska, backpackerska, joga scena, kjer je plaža slabša za plavanje zaradi skal na začetku. Tukaj so namestitve najcenejše. Vredna obiska tudi zvečer, ko imajo bari/restavracije prižgane lučke, kar naredi plažo prav pravljično.
  • Khlong Nin: Zelo lepa barva morja, ker je pesek bolj svetel. Ob plaži so razen ene rasta restavracije sicer dražji resorti, v notranjosti pa so male luškane restavracije in prenočišča. Dvakrat na teden je v bližini (takoj ko se razcepi cesta v Klong Nin) lokalni market z reeeeees poceni sadjem in hrano.
  • Klong Hin: Dolga nerazvita plaža, ki nima gor čisto ničesar. Malce naprej je par restavracij, ena od njih tudi Vittles, kjer nama je zelo neprijeten lastnik zaračunal kavo po 4 eur.
  • Kantiang bay: Manjši zalivček, ki pa ima ob cesti kar precej hotelov/resortov in je zato bolj obljuden. Tukaj je restavracij kar precej, najbolj ugodna je (v smeri juga) skoraj zadnja na levi strani. Ima velike mize, kjer obeduje več ljudi. Tukaj je tudi zadnji 7/11, kar pomeni zadnja postaja za poceni vodo (13 THB) in pivo (50-58 THB). Na koncu Kantianga (v smeri proti jugu), je ena najinih najljubših restavracij, predvsem zaradi razgleda. Ima namreč razgled na celoten zaliv. Cene so čisto ok, glede na to kam gledaš :) Tudi večerja ob sončnem zahodu je nora! Imajo pa samo 5 miz, tako da se zna biti hitro zasedena.
  • Nui bay: skrita plaža, ki jo najdeš tako, da gledaš, kje bo ob cesti parkiranih veliko motorjev, predvsem na strani morja. Tam parkiraš (zastonj) in se spustiš dol do zaliva. Tukaj je res malo ljudi in samo ena restavracija s srednje drago hrano in pijačo. Pesek in morje sta res sanjska.
  • Klong jark: Srednje velik zaliv, kjer je zelo malo ljudi in malo guesthousev. Midva sva stanovala zelo blizu, par min hoje od zaliva v Sunmoon bungalows (cena 800 THB). Včasih sva štela ljudi na plaži in prišla do max 15.  Sončni zahodi so čudoviti. Poleg restavracije v resortu, je čez cesto še ena simpatična restavracija z bolj ugodnimi cenami – Breadwinner, katere se drži tudi trgovina (za vodo) in dva pralna stroja, kjer lahko opereš obleke (pralni stroji se najdejo tudi na ostalih plažah).
  • Bamboo beach oz Mai Pai: zelo mirna, prazna plaža, na kateri skoraj ni ljudi. To je zadnja plaža in ima večinoma dnevne izletnike, ki pa se čisto porazgubijo po tej dolgi plaži.
  • National Marine park: je čisto zadnja ‘plaža’/gozd?/park z vstopnino 200 THB, kamor nisva šla, ker so bile že zadnje tri plaže preveč lepe.
untitled-1946

Nui Bay.

top-papaja

A veš tisto, ko srečaš nekoga in naredi tako slab prvi vtis, da ti vse dol pade? No, skoraj tako je bilo z nama na tejle Koh Lanti. Visoke betonske ograje, vse drago, nobenih lokalnih restavracij, predrago sadje … Vsaj tako se je zdelo.

Zdaj sva tukaj že … preračunavam … 7 dni? 8 dni? Madona, vsak dan prvič na uro pogledava šele okoli treh popoldan, ko zakrulita želodčka in naju pošljeta v lov. Navadila sva se na najino malo hiško. Vsako jutri naju zbudita dva luškana mucka in vsak večer se pizdiva na progasto žabo, ki nič hudega sluteča pride na obisk in se skrije med razmetane cunje. Kako pride v hišo, je še sedaj uganka.

untitled-1942

Skratka, lepo nama je tukaj. In ostala bova še kakšen dan, dva, ravnokar sva potrdila tri. :)

25 % dnevnega budgeta nameniva za sadje. Sva se udomačila pri tetki, ki je na videz malce podobna moji mami, po prodajnih sposobnostih pa šitarju z najboljšim sladoledom. Popolna kombinacija, da sva danes nakupila:

  • 3 srednje zrele mange
  • 3 zelo zrele mange
  • 1 velik dragonfruit
  • 1 veliko papajo

319 bahtov. 8,5 eur. V Mercatorju je en mango 1,5 eur, pa si ga kar pogosto privoščim. :)

untitled-1961-2

Ker živiva na južnem delu otoka, morda 10 kilometrov stran od trgovin, sadjarnic in tajskega zelenega čaja, vsak dan na preizkušnjo dajeva najine riti, ki so se že rahlo navzele oblike sedeža od motorja. Katka se je prvi dan še pritoževala nad mojim divanjem čez luknje v cesti, zdaj pa semji podtaknil igro, da se ob vsaki luknji dereva “aaaaaaaa”, luknja pa trese najin glas. Zabavno, pa še jamramo ne več! 😉

untitled-1946

Se pa malce spogledujeva tudi z načrtom za naprej. In sicer razmišljava takole:

  • “A bi šla v Chiang Mai za kakšne tri tedne?”
  • “Kaj pa Kambodža za kakšne 14 dni?”
  • “V Indoneziji moreva nujno na Wakatobi!”
  • “Mogoče bi šla še do Raje Ampat, meni je bilo nazadnje noro lepo.”
  • “Kaj pa Polinezija?”
  • “Ampak Japonska je še vedno v planu, ne?”
  • “Nazaj grede pa malo v Iran, ne?”

No, zdaj pa naj se človek odloči.

top-koh-lanta

Katko so v zadnjih 7 dneh pokakale tri različne živalce. Ena izmed njih je imela drisko. Rdečo. In smrdečo. Ampak, a ni tako, da če te pokaka golob, da imaš potem srečo? Al’ denar? Al’ ti bo nekdo umrl? Kako že?

untitled-1885

Za Koh Lanto, kjer sva ta trenutek, sva slišala večinoma same pohvale. Da je umirjena, da je prijetna, “laidback”. Najin cilj je bil tukaj ostati nekaj časa, morda celo tri tedne, a po prvih nekaj dneh, priznava, sva bila razočarana. Pa saj nama je povsem OK, da imava svež mango, tom-yum juhico in vonj po morju. Ampak, če je scena preveč podoba tisti v Poreču, nama pač ni OK.

Otok je v grobem razdeljen na razvit in seveda zelo turističen sever in manj razvit, prijetno osamljen jug. In ker sva prvih 5 dni preživela na severu, sva imela priložnost oblikovat in artikulirat nekaj ključnih stvari, zaradi katerih se na določenih krajih pač ne počutiva dobro. Tole so:

  1. Ob cesti ni brezzobih gospodov (ali, še bolje, gospa), ki za drobiž prodajajo okusne, pravkar nabrane kokose.
  2. Na poti do plaže vate bolščijo napisi “Privat”, “No entrance” in  “Only for guests”.
  3. Čuden si ti, ki si na plažo prineseš svoje pivo, ne pa vsi pečeni raki na tadragih ležalnikih.
  4. Nenormalno težko najdeš gostilno, kjer jedo lokalci.
  5. Ob vseh moderni “štanci” iz povsod naokoli, nimava inspiracije na plano potegnit najine ukulele.

untitled-1890

Pa sva se preselila na jug. Skor čisto dol na konec otoka. Našla sva tole hišico spodaj. Za 22 eur na noč, ima, pazi, tudi svojo kopalnico.

untitled-2063

Živiva zraven ene najlepših plaž na otoku. Klong Jark se ji reče. Levo in desno od nje sta še dve, prav tako prestavljeni nekaj deset let nazaj. Peščica turistov, kristalno čisto morje, nobenega znaka o prepovedanem tem in onem.

Po tem, da sva zjutraj telovadila in da imava za zvečer že pripravljena dva ohlajena piva in ukulele kaže na to, da bova počasi le padla v pravi potovalni ritem. Če pomislim na prejšnje potovanje, ko sva ritem ujemala kar tri, skoraj štiri mesece, bo tole kar OK.

untitled-1981

top-cepljenja

Greste na potovanje in ne veste točno, za kaj bi se morali cepiti in koliko časa prej? V prispevku bom poskusila zajeti vsa cepiva, ki so povezana s potovanji in kdaj/kako se je treba cepiti.

Midva sva velik del cepljenj opravila januarja 2014, ko sva se odpravljala na najino 18-mesečno pot, ta zdravila pa sva imela s sabo. Prosim, pazite na svojo cepilno knjižico (tisti rumeno zadevo), ker drži informacije, ki jih boste vi sčasoma pozabili. Cepiti se je možno na več mestih (osebni zdravnik, NIJZ, posebne akcije, v službi …), osebni zdravnik pa ne dobi vseh podatkov o cepljenjih, zato se ti lahko izgubijo.

Preberi tudi prispevek o malariji in dengi. Preberi več

top-samahita2

Ko tole pišem, sediva vsak za svojim računalnikom v najinem loftu v Samahita resortu. Nimava samo ene sobice ampak kar dve nadstropji. Mic si je seveda zgornjega vzel za svojega in se prestavi tja, ko me ima dovolj :) Včasih res preveč govorim 😀

Super simpatična Neja iz Zen Zone, ki se ukvarja s potovanji za dušo, naju je poklicala in nama ponudila 5-dnevni program YogaCoreCycle v tem resortu. In ker vedno iščeva načine, kako ostati fit tudi med potovanjem, sva se z veseljem odpravila na Koh Samui, malce preizkusit najine ude.


untitled-1922

Tudi če se vi ne spomnite, midva še kako obujava najinih 14 dni v indijskem ashramu. Trda postelja, zgodnje vstajanje, enostavni obroki, dolga meditacija, še daljša joga. Zanimiva izkušnja, ki bi jo moral izkusiti vsak, ki ga to vsaj malo zanima. Najin retreat tukaj ponuja vse to, vendar je poudarek na udobju :)

Kako torej izgleda najin dan v Samahita resortu:

6.30h: Budilka. Snooze.

6.40h: Budilka drugič. Jaz vstanem in grem v kopalnico, priganjam Mica naj vstane. Natočiva si še domači napitek z elektroliti in greva na kolesi.

7.00h: Prva spinning ura, brez glasbe. Če bo tista blond Nizozemka, ne bova čutila nog po pol ure.

untitled-1672

7.30h: Vsa prešvicana se prestaviva v beach shalo, odprto dvorano, ki služi za meditacijo in jogo. Sledi 40 min vodene meditacije, dihanja in poglabljanja vase. Meni še vedno ni jasno tisto dvigovanje želodca navzgor z zaprtim nosom. Ja, še napisat ne znam :)

8.15 h: Vaje za trup (core). Uf, pri obeh zelo šibka točka. Nizozemka naju muči z raznoraznimi trebušnjaki.

PS. Pajkice spodaj so slovenske – SquareOne.

untitled-1683

8.45 h: Vodena jutranja joga. Moška, zahtevna joga (ki se jo seveda da prilagoditi na osebni nivo). Oba zbirava še zadnje končke moči in raztegujeva že od včeraj razbolele mišice. Lačnaaaaa! Ko je konec, sva sicer utrujena, ampak prijetno.

9.45 h: Zaaaaaajtrk!! Rdeča v obraz se zakadiva v slastne papaje, ananaske in naročiva jajčke. Nomnomnomnom.

10.30 h: Greva v najin loft, skočiva pod tuš in delat! Takrat nastajajo vlogi :) Počivava najino mišičevje.

12.45 h: Čas za kosilo! Hrana tukaj je pretežno vegeterijanska, okusi pa so totalno božanski. Vsak dan znova me kaj preseneti, včeraj recimo vrtni namaz iz sončničnih semen, currya in kisa (?) pa surovi sušeni krekerji, nom! Zelene solate je na pretek pa kalčkov pa domačih prelivov za solato, seveda je tudi polnozrnat riž in razne mešanice stročnic in zelenjave. Pa curry in juhe. Nabaševa polne krožnike, Mic gre repete še vsaj 3x, ker je zelenjava vseeno zelenjava in jo moraš več pojest, da si sit.

13.34 h: Nazaj v najin čudovit stanovanjček in še malo počivat.

15.30 h: Opremljena greva počasi v skupni del in malo bereva preden se usedeva na kolo.

16.00 h: Druga spinning ura. Samo na ne bo blond Nizozemka! Fju, Tajec je. Malo bolj na izi 😉

16.30 h: Vaje za trup (core). Uporabljamo različne pripomočke kot so kettle bell-i, blazine, TRX trakovi ali pa le naše telo.

17.00 h: Regenerativna joga. Nežna, ženska joga (pa ne samo za ženske), z več nežnega raztegovanja in počivanja. Paše po celem dnevu miganja. LAČNAAAAA!

18.00 h: Skočiva pod tuš, potem pa na večerni buffet. Nomnomnomnom, kako je dobro. Okušava zanimive sladice, kot so riževe kroglice ali pa rjav fižol v kokosovem mleku. Glavno kuharico bi kar domov vzela. Mic si naloži vsaj 4x.

19.00 h: Branje na ležalnikih pod palmami in zvezdami.

19.30 h: Polurna meditacija. Sicer je malce težko, če se preveč naješ, ampak res umiri telo in um.

20.00 h: Odpraviva se v stanovanje in padeva v posteljo.

untitled-1722

top-samahita

Po uspešnih jutranjih pogajanjih z otoškimi taksisti (ceno sva za slabih 20 kilometrov iz bolanih 1200 bahtov znižala na 300 bahtov), sva dan začela v umirjenem Samahita Retreatu, ki bo tudi najin dom naslednjih 5 dni. In ko daš dva razscapanca v klimatizirano sobo, s sveže postlano posteljo, takšno katere posteljnina še vedno “šrkipa” in vročim tušem, si lahko prepričan, da bosta vsako minuta izžela do onemoglosti.

Medtem ko smo s pogledom na morje poganjali “sobna kolesa” (pač, no, spinning) in poskušali razbrati simpatična, a nerazumljiva navodila prijetnega prešvicanega Tajčka, sem se zamilil, kako drugače otok dojemam danes v primerjavi z najinim prvim obiskom. Pa ne zato, ker bi se otok kakorkoli spremenil ali pa bi se spremenili ljudje. Daleč od tega. Spremenila sva se midva in najin pogled na … potovanja? Morda. Prej sem na potovanja gledal kot na nekaj “once in a lifetime”, kot na nekaj, kar “je anomalija normalnemu življenju”. Danes, točno v tem trenutku na potovanje gledam kot na točno to, kar želim imeti v življenju. Neskočno pot in nekoga, da jo bo delil z menoj.

Ja, poglejte jo no, kako je ona luškana. :)

untitled-1652

 

OK, dovolj filozofiranja. Če ga želite več, ga najdete tukaj za celo življenje in še malo.

Veseliva se prihodnjih 5 dni. Joga, meditacija, zdrava prehrana (med katero sodi tudi – ne boste verjeli – zelena solata in sveža bazilika), branje, poganjanje tistih koles tam zgoraj, zgodnje vstajanje in namakanje v morju ob sončnem zahodu. Vse v enem elegatnem otoškem paketu.

Sva se pa zagnala tudi v delo. V takšnem inspirativnem okolju, ki ti k riti prinaša vse od A do Ž, ideje padajo kot domine in inspiracije je dovolj tudi za najtežje izzive. Kaj vse počneva za to, da se v najinem potovalnem pujsu nabira dovolj denarja, pa v kakšnem izmed naslednjih prispevkov.