Poceni potovanje: Bali in Nusa Penida

Houli mouli. Vedno, ko pomislim na Bali se mi stoži. Tak...

Najini potovalni načrti za leto 2018

Najprej, tam nekje pred desetimi leti, se mi je zdelo, da...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Novice in gostujoči prispevki

top amsterdam

Skok v Amsterdam!

Čudoviti Amsterdam s svojimi rečnimi kanali, coffee shopi in tisoči koles...
Semaforum

Najdi družbo za potovanja – Semaforum.

Ej, ti! Bi šel na potovanje, ampak tvoji kolegi nimajo časa?...
Alma Karlin Cankarjev dom

Prva slovenska popotniška blogerka – Alma Karlin.

Priznam. Oba sva prvič slišala za Almo Karlin. Najbrž sva vseeno...
Južna Afrika

Vse kar moraš vedeti o potovanju v Južno Afriko!

Južna Afrika je znana tudi kot afriška Švica, torej je najbolj...
Islandija

Predlog potovanja: Islandija pozimi.

Islandija – dežela na severu, kjer prevladujejo ovce, zelen mah in...
top amsterdam

Čudoviti Amsterdam s svojimi rečnimi kanali, coffee shopi in tisoči koles še čaka, da ga obiščeva. Za vse, ki pa vas pete že srbijo, je tukaj predlog krajšega potovanja po dnevih za oddih v tem simpatičnem mestu,ki je še posebej primeren za božični ogled Amsterdama (lahko ga seveda uporabite za obiske v drugih letnih časih).


Avtor besedila in fotografij: Sanela Vodovnik Knez, njen Instagram: worldtraveller_for_life.


Amsterdam je v času od najinega prvega obiska za Slovence postal zelo dostopen. S Transavio iz Ljubljane v Amsterdam pridete v kratkem času in poceni. Domačini bodo rekli, da v Amsterdamu ni visoke in nizke sezone, ker se vedno kaj dogaja, gneča je bojda zmeraj nepopisna. Midva se tja odpravljava vedno v decembru. Bila sva že v času Božiča in novega leta, letos greva v prvi polovici meseca; za spremembo, da bo malo drugače, sva si rekla. Pred vas polagava vso svoje znanje, ki ga žal pred prvim obiskom nisva imela. Pa bi bilo dobro, ker bi prihranila veliko denarja, in še česa.

Kdaj iti v Amsterdam?

Na tem mestu še zmeraj vztrajam pri decembru. Amsterdam je noro lepo okrašen, če greste v času Božiča pa boste naleteli na 25. december, ko v centru praktično ni ljudi. Prvič sva v Amsterdam priletela na božični večer, 24. 12. 2014. V kolikor ne daste veliko na praznike (tako kot midva), boste uživali. Mesto se sprazni zgodaj popoldne, restavracije in coffee shopi pa ostajajo odprti. V miru si lahko privoščite dobro večerjo in uživate v preostanku večera.

Če vam obisk Amsterdama v času zime ne diši, lahko greste kadar koli, ker se v mestu vedno kaj dogaja.

Kako priti v Amsterdam?

Odkar Transavia ponuja lete iz Lubljane v Amsterdam, je obisk te prestolnice mnogo cenejši. Cene povratnih kart se gibljejo od 70 eur navzgor, v ceno pa je vključenih 10 kg ročne prtljage. Z letališča Schiphol se v center Amsterdama pride na različne načine:

  • vlak (enosmerna vozovnica do centra je 5,20 eur),
  • avtobus (ponujajo 2 opciji, a nobeden od avtobusov vas ne bo pripeljal v center mesta),
  • shuttle bus (pripelje do hotela, enosmerna vozovnica pa stane 17 eur),
  • taxi (vožnja do centra stane okoli 50 eur), pa še bi se našlo.

Najcenejša in najbolj komot varianta je vlak, a le za tiste, ki bivate v cetru. V nasprotnem primeru morate v centru presesti na enega od tramvajev in se odpeljati do končne destinacije.

Zakaj ne bi nikoli bivala v strogem centru Amsterdama?

Odgovor je preprost: ker je drago in nikoli ni miru. Če vas ne eno ne drugo ne moti, potem kar pogumno rezervirajte v centru. Poleg hotelov je ogromno Airbnb ponudbe, vendar tudi Airbnb ni tako zelo poceni. Bivanje na noč za okoli 100 EUR na sobo, je zelo ugodno. Realno boste v centru težko našli kaj za tako ceno. Kasneje ko rezervirate bivanje, dražje bo. Amsterdam je namreč VEDNO zelo zaseden. Če nisi v centru, so cene znosne (npr. hotel 4* za 80 EUR na noč). Bodite pozorni, da je nastanitev blizu javnega transporta, ki je izredno učinkovit in dobro razvejan (bus, metro, tramvaj, vlak, kolo …).

Midva sva v Amsterdamu bivala tako v hotelu kot Airbnb. Tako sva spoznala Anno in Patricka, ki svoj dom oddajata turistom. Anna je Španka, Patrick domačin. Oba sta prava zakladnica znanja o mestu. Pri njima se biva tako, da delita svoj dom s turisti. Najprej mi je bilo nelagodno, vendar sta tako sproščena, da je začetna trema po 5 minutah druženja z njima izginila. Kontaktirate ju lahko preko njune FB strani – Your true home in Amsterdam. Zaenkrat je njun dom zaprt za turiste, a vrata odpira v prvi polovici naslednjega leta.

Kaj početi v Amsterdamu?

Preberi več

Nürnberg, Nemčija

Med tem, ko je bil prvi del najinega potovanja po Nemčiji bolj razburljivo obarvan, je bila druga polovica izleta definitivno zelo božična. 🙂 In gurmanska! Zjutraj sva z vlakom prispeli v Nürnberg in kaj naju je pričakalo – sneg! Juuuuuj, kakšno lepo presenečenje! Do centra starega dela mesta sva se sprehodili ob še zaspanih stojnicah in uživali v lučkah in padajoči snežni predstavi, kot da je bila narejena za naju. Nürnberg ima namreč enega izmed najbolj znanih božičnih sejmov v Nemčiji in vsako leto ga na dan odprtja obišče tisoče ljudi.

Za začetek dneva naju je čakala delavnica medenjakov v trgovini medenjakov s tradicijo – Wicklein Lebkuchen. Izdelava medenjakov nama je šla precej dobro, ampak kaj, ko nama niso povedali recepta! Baje so medenjaki različnih receptur, midva pa sva oblikovali in okraševali take, ki imajo kar 30% oreščkov in samo 10% moke. Še zame, ki nisem največji fan medenjakov, so bili odlični! Če imate priložnost, se ustavite na enem velikem sveže pečenem medenjaku, ki ga delajo v tej trgovinici (kupite pa lahko že narejene in pakirane). Kosilo sva pojedli kar zelo blizu glavnega trga, v restavraciji Alex, ki ima na izbiro moderne in lično pripravljene jedi (če vam recimo klobase ne grejo lahko po grlu), kavo pa spili v modernem novem kafeju White Bulldog. Sprehajali sva se med ulicami in si ogledovali male balkončke na stavbah, ki so v bistvu služili kot privatne molilnice in pogledovali proti gradu, iz katerega se baje vidi nor razgled na mesto. Večerjo sva imeli bolj po nemško, blizu starega obzidja, v Fränkische Weinstube, kar pomeni zelje in klobasice. 🙂

Zadnji dan je potekal v pripravah na otvoritev božičnega sejma v Nürnbergu. Celo mesto se je prirpavljalo na ta dan in na plano so prišle ogromne skupine kitajskih in ameriških turistov. Baje so hoteli zasedeni že mesece vneprej. Tudi midve sva se odločili, da se ta dan posvetiva božičnemu sejmu in centru mesta. Sicer naju je nekaj časa mamil Neues museum ali muzej moderne umetnosti, ampak sva se odločili, da naju kličejo kuhančki. 🙂 Po kavici v luškanem kafiču Frank’Ness in presti is bretzl stojnice (ki so mimogrede odlične za prigrizek – kot ena velika mehka bobi palčka) se nisva mogli upreti krajšemu šopingu. Babe. 🙂

Nürnberg, Nemčija

Po zanimivih burgerjih v Kuhmune sva se dobili s Sarah, predstavnico mesta Nürnberg, ki naju je peljala ob vedno bolj živahnem božičnem sejmu, nama pokazala različne kuhane pijače na stojnicah (jabolčni punč, malinovo vino, jajčni liker in še veliko drugih), potem pa smo šli mimo ogromne gotske cerkve do najbolj simpatične ulice Weißgerbergasse, ki jo krasijo pastelne stavbe in značilni zunanji tramovi (kot me je podučila Nina :D). Na žalost sva jo midve ujeli skoraj malce prepozno, ko svetlobe ni bilo več (saj veste, kako kratki so zimski dnevi), zato vam priporočam, da jo ujamete prej! Med ogromno množico ljudi sva dočakali, kako so ugasnili luči, nato pa jih spet prižgali ob prihodu angelčka mesta Nürnberg, ki ima vsako leto nagovor mestu. Večerja je bila spet nemška v restavraciji Bratwursthäusle bei Sebald, kjer sva poskusili tradicionalne nurnberške klobasice, ki so bile prav okusne in ne preveč začinjene. Zanimivo je, da v tem koncu Nemčije v noro polni restavraciji vedno najdejo prostor zate, pa tudi če je to za majhno mizico, zraven starejšega para s katerim imaš potem tako intimno večerjo. 😀 Večer sva zaključili s pijačo v zanimivem lokalu Wanderer, ki je bil včasih napajalnica za konje, sedaj pa je majhen bar, kjer poleti ljudje sedijo na tleh kar po celem trgu, ki je ob vznožju trdnjave. Moram priznat, da so bile zame Uggice pravo odkritje, ker me niti enkrat ni zeblo v noge pa sva bili po cele dneve zunaj na zamrznjenih tleh.

Nürnberg se je izkazal kot odlična izbira za letošnji božični sejem in kulinarično raziskovanje, saj ima veliko majhnih zanimivih barčkov pa tudi tradicionalnih restavracij s cenami, ki so čisto primerljive našim. Sem vesela, da je šla Nina z mano, ker se Mic najbrž ne bi želel tolikokrat ustaviti na kavi. 😀

 

 

Začelo se je z solo potovanjem v dvoje

Ura je 4.20 zjutraj in jaz se čisto zalimana izležem ven iz postelje. Zadnje čase imam rajzefiber noč pred letom, kar pomeni, da sem se obračala 3/4 noči, lepo zaspala pa najbrž kaki dve uri pred budilko in sedaj izgledam kot zombi. (Se še komu to dogaja?)

Malo se očedim za v javnost, si skuham celo kafetjero močne kave in napišem Nini sporočilo. Mic ima letos toliko dela pri Malih Junakih,  da sem na povabilo nemške organizacije na nemške božične sejme povabila Nino iz Kitchy World. Babji vikend! Poleg tega mi ne bo treba skrbeti za vedno prazen Micev želodec. 🙂 Jaaa, lahko bova šli v kakšen super luškan moderen kafič in jedli tiste miniaturne brunche!

Ura je 4.50h in Nina se mi še vedno ni oglasila, čeprav sva zmenjeni, da me pobere 4.55h. Pokličem jo, ampak brez odziva. O-ou. Takoj se mi zdi, da budilka ni opravila svojega dela, zato dam lupčka še spečemu Micu in hitro pokličem taksi. Imam tole Nemčijo! Katki je povsod lepo! Katka wanderlusts!

Münchensko letališče ima svojo pivovarno!

Je seveda tista stvar, ki sem si jo najbolj zapomnila od ogleda letališča v Münchnu. 😀 Ali ni to nekaj najbolj nemškega? Predstavnik letališča, gospod Florian, me je ob prihodu počakal s tablico z imenom (kako kjuuuut!) in me najprej peljal na zajtrk v zgornji del terminala (btw, letališče je dobilo nagrado za najboljšo izbiro restavracij), potem pa sva šla na razgledno točko, ki ima pogled na oba dela stez in nima vstopnine kot nekatera druga letališča. Da je dobilo naziv letališča s 5* so morali urediti več mirnih otočkov in omogočiti zastonj internet 24 ur – ni problema torej, če se ti zamuštrajo leti.

Posebnost letališča je, da je zelo tiho. Ekstremno tiho. Ker je letališče staro le 14 let, so res premislili načrte in prilagodili infrastrukturo – tako v zunanjih prostorih ni stalnih glasnih obvestil o letih, ki bi obremenjevala potnike, ampak veliko tabel z leti. Imajo tudi prostor, kjer lahko sam oddaš prtljago, ki jo moraš dati v check-in (če je pretežka, ti avtomat pove, da moraš na pult z informacijami) in ker je teh avtomatov veliko, je gužve manj in gre cel proces manj stresno čez. Imajo tudi kabine za spanje in tuše na čas. Poznate tisti film, kjer je bil Tom Hanks živel na letališču? Malo me je zamikalo, da bi bila tam kakšen teden. 😀

 

In sedaj najbolj zanimiva stvar – pivovarna na letališču! S Florianom sva šla mimo mimo božičnega sejma (jap, letališče ima svoje stojnice in celo drsališče) do pivovarne Airbräu, kjer naju je mladi brew master z ne-tako-majhnim-pivskim trebuščkom popeljal čez proces varjenja piva. Z veseljem sem nazdravila ob 9.30h, tudi temu dejstvu, da se je Nina vsedla na bus in bo prišla v München, juhu! Moj solo blog bo moral še malo počakati. 😀 PS. Veste, da Nemčija piva ne tretira kot pijače, ampak kot hrano? 🙂

Božično vzdušje v Münchnu

Se je definitivno začelo in to že sredi novembra! Z Nino sva se končno srečali in nazdravili ponovnemu snidenju v najinem hotelu Bold, ki je res luškan hotel in je bil všeč tudi Nini, ki se s tem preživlja. Meni je seveda najbolj ostal v spominu šampon (in milo za roke), ki je dišal po kokakoli. 😀

Odpravili sva se na božični sejem, ki je postavljen pred čudovito mestno hišo. Saj veste, kakšen sistem imajo Nemci s kuhančki, kajne? Naročiš si pijačo (kuhano vino, punč, jajčne likerje, kakav oziroma kaj drugega – izbire je res ogromno), ki jo dobiš v simpatičnih božičnih kozarčkih, plačaš ‘kavcijo’ za kozarček, ki ga lahko vzameš domov ali pa ga vrneš nazaj. Precej ekološko, kajne? Cena božičnih pijač je okrog 3 – 3,5 eur, cena za kozarček 3 eur. Vzdušje je bilo čarobno, zato sva se sprehajali med stojnicami, večer pa zaključili prav po nemško v tradicionalni restavraciji – meso, zelje in pivo! Prost!