• top-pemba-wete

    Obrazi z otoka Pemba

    Najin dan se začne s prehodom po glavni cesti mesteca Wete. Skočiva do “zgornjega marketa” po pomelo, se vmes ustaviva v trgovini za 2-slojni toaletni papir in...

  • pemba

    Ramadan.

    Beseda, ki sva jo v zadnjih 24 urah slišala dvestokrat pogosteje, kot sva jedla. Ja, vsaj dvestokrat. Danes na ulicah nihče ne pije, nihče ne je, nemi...

  • misali-topimage

    (Pre)dolg izlet na Misali

    “We start at 8 AM,” sem rekel. “Yes!” je odgovoril. “8 morning.” “OK, you come to pick us up 8 in the morning.” “Yes, 8 morning.” In...

  • top_zaziresort

    Iz luknje v raj.

    Tole spodaj je bila najina soba dve noči nazaj. Prišla v mesto Bububu. Naglas na drugem zlogu. Dve urici iz najbolj severne plaže na otoku, lačna, smrdeča. “Je...

  • topimage1-mnemba

    Mnemba. En ar raja za snorklanje.

    A veš, kaj mi gre na živce, ko berem kakšne popotniške bloge? Iščem najboljše mesto za snorklanje na Zanzibarju in potem mi jih naštejejo 10. Ta tam dol...

bled-top

Čez cesto: Pravljični Bled.

Za nas Ljubljančane (ali pa mogoče kar Slovence) Bled pomeni preprosto...
hoteli-zanzibar

Zanzibar. Prenočišča od 6 do 600 dolarjev.

Zanzibar je širok 40 in dolg 80 kilometrov. Od severa do...
goricko_top

Čez cesto: Goričko in do Lendave.

Vsi na morje, midva pa v Prekmurje. Prazna cesta, ne preveč...
vreme_top

Zanzibar – vreme.

Če iščete bele plaže in turkizno morje, potem hitro na Zanzibar....
blackneasy

Pojdi z Black’n’Easy v Amsterdam!

Priznam. Ni ga čez vonj, ko se ti na vse zgodaj...

Iz aktualne izdaje naše brezplačne e-revije Lepopis

topimage

5 razlogov zakaj v Yellowstone

Yellowstone je najstarejši in po mnenju mnogih popotnikov – najlepši nacionalni...
topimage

Pravljično potovanje na Novo Zelandijo

Oddaljeno potovanje nekam v neznano. Na drugi konec sveta, kjer je...
topimage

Predlog potovanja: Divjina Kostarike.

Kostarika je majhna, a zelo raznolika država Srednje Amerike. Ponosna dežela...
topimage

Galerija: Glasna Etiopija (Arne Hodalič)

Fotografije povedo več kot tisoč besed, nekatere med njimi pa jih...
topimage

Odklop na otoku Borneo

Vas že dolgo vleče v Azijo in ste navdušeni ljubitelji divje...
bled-top

Za nas Ljubljančane (ali pa mogoče kar Slovence) Bled pomeni preprosto lep kraj, ki je ravno tako blizu, da se splača tja zapeljati na popoldanski skok v vodo, na kremšnito ali samo na sprehod. Nikoli pa ne ostatemo za vikend. Midva sva ga imela priložnost spoznati kot … turista! In majkemi, res naju je očaral!

Seveda ni šlo brez prvega faila, ko sva po prihodu v hotel Park Bled želela slikat ta noro lep razgled na jezero in grad. “Dajva zamenjat tale objektiv …” in ptički so začivkali. Objektiv je ostal doma. Ahja, pa sva se vsedla v avto in hopacupa nazaj v Ljubljano.

Izlet-Bled-22

Drugi  fail se je zgodil, ko sva vstala ob 4. zjutraj, da bi ujela sončni vzhod iz Male Osojnice. Saj veste, tiste razgledne točke s klopco, s katere se vsi slikajo najlepše fotografije Blejskega otočka. Prejšnji večer sva vprašala za navodila in zjutraj parkirala pri Zaki. Zavijeva na majhno potko za kampom. Ni prava. Bereva navodila z interneta. Zavijeva gor po klancu. Pot ni prava. Švicava. Dani se. Gledava se že malo nevihtno in se usedeva v avto. Kakšnih pol kilometra nazaj je tabla za Malo in Veliko Osojnico. Parkirava in greva naprej … se malo skregava in se obrneva. Pa sva pogledala vzhod iz jezera :) In dobila točna navodila, za vse, ki hočete videti famozno klopco!

Načrt poti:

  • Začnite v petek s sončnim zahodom iz jezera, kjer se okoica gradu obarva v pastelno oranžno ali pa ujamite sončni vzhod iz Male ali Velike Ojstrice.
  • Vstanite dovolj zgodaj (daniti se začne že veliko prej), čeprav sonček pokuka izza hribov precej pozno. Torej, peljite se proti kopališču Zaka in na levi strani ceste boste videli tablo za Malo in Veliko Ojstrico. Zavijte noter in hitro parkirajte (lahko parkirate tudi v Zaki, računajo šele od 8h naprej). Pojdite naprej po gozdni poti, ki vas v slabe pol ure pripelje na razlgedno točko. Točna navodila si poglejte tukaj :) Od tam naprej greste lahko na Veliko Ojstrico (naj bi trajalo kakšno uro). Poslikajte sončni vzhod in nama pošljite sliko!!! 😀
  • Kratek spanec v hotelu/kampu potem pa si sposodite kolo, se odpeljite do hladnega Vintgarja in se naužijete čudivite zelene barve.
  • Odpeljite se do Blejskega gradu in si privoščite kremšnito z razgledom.
    Izlet-Bled-2
  • Pojejte malico, lahko pa si privoščite kosilo v restavraciji Jezeršek na gradu. Midva sva tam snedla samo kremšnito o o o o.
  • Čas je za sprostitev v jezeru, če pa imate še dovolj energije, si sposodite čoln in odveslajte na Blejski otok. Povabite se na poroko, si oglejte uro v stolpu in si kaj zaželite ob zvonenju v cerkvi.
    Izlet-Bled-6
  • Večerjate lahko na prireditvni Okusi Bleda, ki se na promenadi odvija večino dneva čez poletne vikende.
  • Uživajte v sončnem zahodu.
  • Po dooolgem počitku (saj veste, prejšnji dan ste ujeli sončni vzhod :D) in odličnem samopostrežnem zajtrku se odpeljite na Stražo in uživjate v razgledu, poletnem sankanju in adrenalinskem parku. Otroci bodo navdušeni.
  • Vržite se v vodo, nato pa se odpravite v smeri Bohinja.
    Izlet-Bled-59

    Bohinjsko jezero. Luštno za skopat.

  • Kosilo pojejte v eni izmed malih restavracij na poti.
  • Pojdite do slapa Savice in ujemite mavrico. Če pa imate kaj odvečne energije, se lahko odpravite navzgor do Črnega jezera (1,5 ure) ali pa še malce dlje, do koče ob Triglavskih jezerih (3,5 ure). Zelo luštno in hladno!
  • Malo počitka na Bohinjskem jezeru, potem pa domov :)

Za več informacij, se oglasite v čudovitem info centru Triglavska roža, kjer si lahko ogledate tudi razstavo Raj pod Triglavom.

Nekaj časa nazaj me je mladi očka triletne punčke s posebnimi potrebami prosil, če lahko preverim, kaj od turističnih znamenitosti je dostopnih z vozičkom. Pri Straži so mi povedali, da imajo občasno skupine ljudi s posebnimi potrebami in ljudi na invalidskih vozičkih, kjer jim pomaga tudi osebje. Do gradu se nekako da priti, v grad pa so potem stopnice in je vhod načeloma zelo otežen. V Vintgar so ljudje hodili z navadnimi vozički za otroke, ampak tudi tam je pot precej ozka in včasih spolzka. Ojstrica je prav tako strma in na žalost ni primerna za vozičke.

SHR-Povsod-je-lepo-750x150px_Poletne-počitnice_jun2016_aj

 

Že dolgo časa se nismo pogovarjali o jogi, ki je bila tako pomemben del najinega življenja na poti. Ne vedno, ampak intenzivno ob določenih trenutkih. Potovanje kot nekakšen fast forward življenja doma. Izgube toliko bolj bolijo, užitek je slajši in interesi se menjavajo kot spodnje hlače. Torej na 3 dni 😛

Joga je v Sloveniji spet postala del mojega vsakdana, Micevega malo manj. Umirjam misli, globoko diham, razvijam se z mojo učiteljico Bojano. Kaj pa se da glede joge narediti na poti, med potovanjem? Najbrž več, kot si mislite.

  • Ashram: Izraz izhaja iz Indije in tradicionalno pomeni samostan. Danes se pod tem terminom skriva ustanova za učenje joge, meditacije in nekakšen odmik od navadnega sveta. V ashram se navadno splača iti vsaj za 14 dni, ker res doživiš vzpone, padce in globino s posebno prehrano in točnim urnikom, vadbo joge in najtežje – učenje meditacije. Midva sva obiskala Sivananda ashram v Indiji.
  • Tečaj/ura joge: V nekaterih državah je joga zelo popularna, zato se je boste lahko udeležili po urah. Nekje so jo “uvozili” Američani, zato je recimo to zelo popularno na Baliju (Ubud), v določenih mestih v Indiji (seveda je joga tu prisotna povsod, ampak velikokrat le za lokalce) kot je Rishikesh, nekaj bolj znanih tečajev pa je tudi v Chiang Maiu. Midva sva se vadbe joge z veseljem udeleževala v Port Bartonu, ki ima tudi enega od odmaknjenih centrov za opravljanje tečaja za učitelja joge. V Rishikeshu pa sva zelo spontano zavila na uro Osho joge, kjer je sivolasi gospod najprej hotel plesati, pa je Mic odkimal z glavo. Na koncu smo se zedinili za kroženje z rokami z mrmranjem, med sproščanjem se je po meni sprehajal en ogrooomen ščurek.
  • Joga iz nahrbtnika: Midva sva na Baliju, na terasi najine hiške, in v Chiang Maiu na strehi, delala jogo kar sama. Če imate nekaj osnove, ne pa idej, si lahko pomagate s knjigami, Youtub-om ali aplikacijo Yoga Studio. Joga mat-e sva kupila v ashramu v Indiji in jih nosila s sabo celo potovanje. Pridejo prav še kot blazina za spanje na letališčih ali vzglavnik 😀 V Sloveniji se da kupiti res kvalitetne, znamke Manduka, z doživljenjsko garancijo, v simpatični trgovinici No stress. Da ne omenim, da imajo noro hude pajkice (moje najljubše so Liquido Active, meeeeehke!)

IMG_9681

To so najine izkušnje z jogo na poti. Če imate kakšen predlog, pa kar na plan z njim!

hoteli-zanzibar

Zanzibar je širok 40 in dolg 80 kilometrov. Od severa do juga teče nova, lepa, urejena in negovvana cesta. Plačali Američani. In ko se boste peljali po njen s taksijem ali lokalnimi dala-dalami, vas bo vsakih nekaj sto metrov pričakal znak s puščico in vas usmerjal v enega izmed nešteto privatnih resortov ob plaži. Ta “ima najboljši razgled”. V tega “hodi Bill Gates”. Tale ima “najboljšo lokalno hrano”.

To je ena plat Zanzibarja. Druga, verjamem da vsem nam bolj dostopna, pa so popotniška prenočišča. Malce bolj umazani hoteli, z malce slabšim sončnim zahodom, tja hodi “Janez Kranjski” in hrana je … ali pa je ni.

Midva sva imela srečo preizkusiti vse. Vsak pa se naj odloči sam! :)

p.s. Cene so za dve osebi na noč

1. Zapuščeni guesthouse v mestu Bububu – 6 $ na noč

Sva prišla tja. Nikogar. Le dva razmontirana avtomobila in preraščene hiške. Pa se je pojavil gospod in naju prijazno odslovil: “Ne, ne obratujemo. Samo za lokalce.” Pa sva mu dopovedala, da midva seveda sva lokalca. Si je vzel dve uri, da je no hiško spravil “v red” in naju povabil naprej. Plesen s posteljo, kopalnica seveda brez vrat, komarjev na kile. Ampak za eno noč bo, sva rekla. In je res bilo. Najcenejše prenočišče na Zanzibarju.

zanzibar-zanziresort_bububu-101-1024x683

2. Hotel Malindi v glavnem mestu Stone Town – 20 $

Najina prva in zadnja postaja na otoku. Edino prenočišče, ki sva ga zaradi res ugodne cene rezervirala prek Booking.com. Ja, morda glavno mesto Stone Town res ni eno tistih, kjer bi z nahrbtnikom naokoli iskal najcenejše prenočišče. Se bi dalo, ampak tole je bil res ugodno. Prijetne sobe, 8 min do starega dela mesta, bližina pristanišča, kjer te vsako jutro zbudijo ribiči. Pa še zajtrk je vključen v ceno!

3. Hotel Pataya na otoku Pemba (Chake Chake) – 7 $

Čeprav interneti govorijo, da je na otoku Pemba vse drago, in morda na prvi pogled res izlgeda tako, sva v glavnem mestu Chake-Chake našla tale preprost a več kot dovolj dober hotel. Sicer sva morala mrežo za komarje kupiti sama in WC ni imel vrat, ampak konju za 7 $ se pač ne gleda v zobe. Če boste hodili tod naokoli, je tole prav gotovo edina cenovno ugodna izbira.

IMG_0282

 

4. Hotel Bomani na otoku Pemba (Wete) – 20 $

20 $ je klasična cena za dvoposteljno sobo v normalnem lokalnem hotelu. In po napornem tavanju sem in tja po mestecu Wete, sva našla zelo lokalen hotel in lastnika, kljub temu, da nisva bila lokalna uradnika, uspela prepričati, da nama odstopi sobo. Sprva zadržan gospod, je kmalu raztegnil ustnice v nasmeh in pokazal sobo številka 6. Bilo je tako lepo, da sva ostala 5 dni.

5. Hotel Jumbo Brothers na severu (Nungwi) – 25 $

Sever otoka Unguja (oz. tistega, čemur mi pravimo Zanzibar) je najbolj dinamičen del. Veliko lokalov, restavracij, dogajanja na morju, tudi kakšen nočni lokal se najde. Sončni zahod je noro lep, hrana poceni, prenočišča pa … tole, ki sva ga našla, je bilo daaaaleč najcenejše in še zajtrk je vklkjučen v ceno. Vsi ostali so se zvrstili od 50 $ dalje. Zajtrk vključen.

zanzibar-nungwi-hotel-1

6. Ufukwe bungalows v mestu Paje – 20 $

Je kaj lepšega, kot bungalov na beli plaži z razgledom na turkizno morje? Je! Plavanje v ogromnem bazenu napoljenem z M&M bonboni, ampak to je čisto drug film. :) V najbolj simpatični vasici Paje sva preživela nekaj dni in živela v tehle bungalovih. Ob plaži. Sicer so pogled z razglednice kazili kajtarji, ampak naj jim bo. Hišice so seveda lesene, postelje dovolj dobre, žužkov samo za odtenek. Priporočava!

7. Kilima Kidogo resort (Jambiani) – od 240 $ dalje

No, pa smo pri tadražjih hotelih. Na povabilo prijazne lastnice Dine, sva tukaj preživela dve noči. Prijetno zavetje visokih palm in pogled na neskončno dolgo belo plažo vasice Jambiani. Sprva sva se počutila malce ujeto “med štirimi stenami” resorta, a po spoznavnem popoldnevu z domačini, sva resort imela le še bazo, kamor sva se vračala po seansah raziskovanja okolice. Vredno? Kakor za koga. :)

8. Michamwi Sunset Bay resort – od 350 $ dalje

To je eden tistih, ki trdi, da imajo najlepši sončni zahod. Morda imajo prav. Michamwi Sunset Bay Resort je nedvomno več kot na nivoju, imajo svojo neskočno dolgo belo plažo, super bar tik ob morju, prijazno osebje in res, res čiste sobe. Midva sva se kar malce prestrašila. :) Znani so po svojih ponudba za mladoporočence, tako da, če koga mika, akcija!

9. Zanzi Resort – 650 $ za privatno vilo

“Veš, na tole bi se pa vseeno lahko navadil,” je bila moja izjava, ko so sva ležala v najinem privatnem bazenčku, ob privatni vili, v vrtni hišici pa so nama pravkrar pripravljali pogrinjek za večerjo. Sva se počutila kar malce krivo, ko so tako skakali okoli naju, ampak človek se mora kdaj pustit razvajat. A ne? Al’ kako? :) Če si boste kdaj privoščili, potem si privoščite kaj takšnega.

 

goricko_top

Vsi na morje, midva pa v Prekmurje. Prazna cesta, ne preveč vroče, dobra muska in prijetna družba. Midva in vse več štorkelj. Letos se bova malce izogibala hrvaške obale. Menda je gužva za znoret in cene za popizdit. Pa sva šla na drugo stran. Z najinim Minijem in na povabilo super luštnega hotela Livada Prestige v Moravskih toplicah. “A ti si že bil kdaj tukaj?” pravi Katka. “Enkrat dooolgo nazaj,” odgovorim. “S staro mamo.”

Izlet-Goricko-Prekmurje-2

Priznava, da nama je bližje Soča in njeni konci. Pa okolica Bohinja. Pa morda Slovenska Istra. In ravno zaradi tega so bila najina pričakovanja, iskreno, precej nizka. Obožujeva prekmursko gibanico, to je res. In kakšno vino iz tistih koncev se pogosto znajde v najinih želodčkih … to pa je več ali manj to. In sva raziskovala.

Tole je najin predlog dvodnevnega izleta v te neupravičeno in prepogosto spregledane konce naše kokoške.

Načrt poti:

  1. Prihod v Moravske toplice in sprostitev v termalnem bazenu. Midva sva imela priložnost stanovat v Livada Prestige hotelu. Večerja, še zadnji skok v terme ali pa pijača v enem izmed lokalnih barov. Hej, petek je no!
  2. Po odličnem samopostrežnem zajtrku (poskusite zanimiv prekmurski zajtrk: zaseka, pogača in izobilje čebule z bučnim oljem) pojdite do Bukovniškega jezera in se zadržite na eni izmed energijskih točk. Baje se tukaj energije uravnovesijo.Izlet-Goricko-Prekmurje-7
  3. Razgled na čudovite lendavske vinograde iz razglednega stolpa Vinarium.
  4. Vožnja preko pokrajine v Porabje. Opazujte, če se okolje kaj spreminja. Na poti iz Madžarske v Slovenijo se lahko ustavite tudi na kmetiji Mali Raj, kjer domujejo alpake.
  5. Najbrž boste do sedaj že lačni, zato se le okrepčajte s kakšno od dobrot v restavraciji K Rotundi. Midva sva imela srečo, ker je bil dan lisičk in Stankotovih malin. A kdo je Stanko? Pojma nimava :)
  6. Ogled majhne okrogle cerkvice Rotunda. Ključ dobite pri sosedih, lahko pa tudi samo pokukate notri. Če je lepo vreme, se zna zgoditi, da boste naleteli na poroko, zato ne pozabite na darilo :P
  7. Dovolj za danes, Terme 3000 čakajo. Pa odstranite si nakit, preden se namočite v črni termalni vrelec (smrdljivko!). Moji prstani so za kak dan postali črni.
  8. Po zajtrku se odpeljite v Malo Polano in si oglejte pravljični Copekov mlin. Vzemite s seboj repelent, ker so komarji tam še posebno radoživi.
  9. Čisto blizu Copekovega mlina je oživljena stara kmetija Pomelaj, kjer se lahko udeležite hitrostnega ličkanja koruze na star način ali pa se udeležite delavnice izdelovanja cekrov iz koruznih olupov (potrebna predhodna najava), ki je primerna tudi za otroke. Lahko se dogovorite tudi za hladni ali topli obrok, saj Pomelaj sodeluje z lokalnimi kmeti. Sicer pa pri njih izdelujejo tudi marmelade, pecivo in ostale dobrote. Midva sva si privoščila naravno vegeto in bučno olje ter poskusila vseee njihove marmelade. Njam!
  10. Odpeljite se v sosednjo Veliko Polano, ki je eno izmed lepše urejenih mestec, kar sva jih videla v zadnjem času. Simbol mesta je štorklja, zato le poglejte gor, ker boste poleg rdečih pelargonijna uličnih svetilkah videli veliko velikih gnezd. Sprehodite se čez središče in obiščite tudi domačijo Miška Kranjca.
  11. Zapeljite se v Mursko Soboto in obiščite Mlin na Muri in Otok ljubezni (lahko pa obiščete tudi kakšen pravi mlin in kupite domačo moko).
  12. Za večerjo se ustavite v restavraciji Rajh, ki velja za eno izmed boljši v tem okolišu.

Več trenutnih utrinkov + še kakšno nagradno igro lahko vidite na tej strani: Nasvet za dobro se imet.

SHR-Povsod-je-lepo-750x150px_Poletne-počitnice_jun2016_aj

Enkrat, ne dolgo tega, sva že pisala o tem, kako je “črevesna kondicija” ena izmed ključnih vrlin popotnika. :) Saj veš … tisti občutek, ko te strašansko na WC, pa iz takšnih ali drugačnih razlogov ne moreš. Bodisi si na čolničku sredi ničesar, sediš v templju med menihi ali pa čakaš ta najpočasnejši sončni zahod in ker si čakal že eno uro, zdaj res ne bi rad vsega zasral. Dobesedno.

Dejstvo je, da vse to, kar se dogaja tam dol in notri v nas, močno vpliva na to, kako bomo preživeli in doživeli potovanje. In tole so trije primeri, kako je gospa Črevo vrtela kompas najinih potovanj.

1. Driska na 56-urni vožnji z vlakom

Na tem potovanju sicer nisva bila s Katko skupaj, ampak je bilo to moje prvo solo potovanje. V Indijo za en mesec. Super izkušnja. Začel sem v Mumbaju in se počasi, seveda z vlaki, premikal na jug. Čisto do konca, do mesteca Trivandrum. Spomnim se, kako sem sedel v eni izmed uličnih “restavracij” in si ob srkanju pravkar stisnjenega soka (ja, vem, bravo jaz!) dopisoval s kolegom iz Slovenije. Češ, še par dni in bom doma, samo drži pesti, da se nisem ravnokar zastrupil s sokom. No, seveda sem se.

Stric raziskuje Katjinega Kindla.

Pred menoj je bila 56-urna vožnja z vlakom iz Trivandruma nazaj v Mumbai. 1800 kilometrov. V umazanem kupeju pa trije Rusi, dva Indijca in jaz. Na zgornjem pogradu. Vroče, mrzlo, vroče, mrzlo. Hitro na WC. Driska. Hočem nazaj do pograda. Ne gre. Nazaj na WC. Ugotovim, da nimam toaletnega papirja, počakam na WC-ju do naslednje postaje, hitro skočim ven, pograbim šop robčkov pri prodajalcu samos rečem nekaj v stilu, da se opravičujem, da nimam denarja pri sebi in da če mi lahko da zastonj. On pa da ne. Nikakor. Da naj dam 15 rupij. 10 centov. Nimam jih pri sebi, mu odgovorim. Potem pa nič, pravi. Sfinkter popusti, letim hitro nazaj do kupeja, vzamem nove hlače in knjigo, ki sem jo kupil na začetku potovanja.

Da skrajšam in vam prihranim detajle. Dve ključni ugotovitvi:

  • Vedno imejte s seboj rezervne hlače
  • Vedno imejte pri sebi vsaj 10 centov
  • Če ni WC papirja, so listi iz knjige ravno tako OK, le dobro jim morate zmečkati

160628 WAYA LGG banner 750x150px SI

2. Zbolela oba. Kdo gre po riž?

Sva v mestecu Amritsar v indijski zvezni deželi Punjab. Tam kjer se Indija dotakne Pakistana. Živiva tik ob njihovem znamenitem Zlatem templju in ravnokar sva si po obilnem kosilu v sobi brez oken in klime privoščila popoldanski počitek. A kje sva jedla? V eni luštni restavraciji. Okusni. In zdaj če prevrtim čas za 8 ur naprej, še vedno leživa v postelji, oken in klime še vedno ni, midva pa izmenično na WC-ju. “A si že?” reče prvi. “Ne še, malo še,” odgovori drugi. In se zamenjava. “A si bruhala?” “Nisem. Ti?” “Malo.”

Plain rice. To je to! :)

Če črevo položi enega, je še OK. Ga drugi zdravi in ljubkuje. Ko pa zboliva oba, je pa jeba. :) Takrat na videz enostavna in vsakodnevna opravila postanejo nadčloveški zalogaj. Kdo gre po WC papir? Kdo gre po kepico riža, da vsaj nekaj pojeva? Kdo gre bradatemu gospodu s turbanom tri nadstropja nižje plačati za še eno prebedeno noč v temnem hotelu?

3. Kolera? Resno?

Zadnja izkušnja, kjer sva bila primorana prisluhniti gospe Črevo, se je dogajala pred kratkim na najinem potovanju na Zanzibarju. Ker sva za njeno dobro počutje s kapsulami WAYA LGG poskrbela preventivno, se nama na srečo ni zgodilo prav nič hujšega, sva bila pa najine obroke ves čas postavljala pod drobnogled. Dejstvo je bilo namreč, da je zaradi prekomernega dežja ravno takrat na otoku izbruhnila kolera, kar pa je za seboj potegnilo to, da so v celoti zaprli vso ulično hrano. A ker nama ni bilo do tega, da bi jedla le v dragih hotelih, sva vseeno izbrskala nekaj kotičkov. Sumljivih? Seveda. Potencialno neprijetnih? Tudi. A začuda se nama ni zgodilo prav nič. Več sreče kot pameti? Morda. :)

zanzibar-pemba-wete-1

 

Teva

Teva Slovenija me je teden pred Zanzibarjem prijazno povabila na skrivnostno delavnico DIY s Tevo in Swarovski kristali. Moje srce je malo poskočilo na DIY, ker sem kot majhna prebarvala vse mogoče svilene robčke, mami posiljevala z nešteto barvastimi posodami in prijateljem naredila vsaj po 3 zapestnice na poletje. Seveda, da hočem it na Teva Swarovski DIY delavnico!! 😀

Teva  je v sodelovanju z ustvarjalnim blogom Honestly WTF naredila čisto posebne Tevice. Naredi-si-bling-bling Teve!

V Antiq Palace hotel sem s pomočjo študentov modnega oblikovanja NTF (ki so na Ljubljanskem Fashion Weeku predstavili predelane Tevice) okrasila čisto svoje sleek črne tevice (izbrala sem nizek model), seveda v družbi še nekaj modnih blogerk. Pismo, one so pa res povsod. Še dobro, da so tako simpatične 😀 Brezsramno sem izkoristila čisto vse giga kristale, lističe in še vse pikice in polepila cele Teve. All in, al kaj? Pa še bi jih, če bi jih mela 😀 Sami ocenite rezultat.

Bel in zlat garn sem popokala sabo, ker nikoli ne veš, kdaj boš moral narest zapestnico 😀

Processed with VSCO with a5 preset

Teve s Swarovski kristali so v omejeni količini na voljo tukaj.

Aja, btw, očitno je ustvarjalnost v genih. Moja mlajša sestrica Neja ima modni blog z nekaj DIY prispevki. Poglejte, če sva si kaj podobni 😉