Ura je bila nekaj čez 4 zjutraj, ko me je prebudila neprijetno mehak dotik na obrazu. Zavit v debelo odejo sem uspel hkrati z obraza odstraniti veliko belo veščo in se poln adrenalina prebutiti. Zvečer sem zaspal malce zadihan. Ob vsakem daljšem stavku mi je na koncu zmanjkalo sape, to jutro pa je bilo že bolje. Prespala sva na Machhapuchhare Base campu, na višini 3700 m zgolj zato, da bi naju ne presenetila višinska bolezen. Bruhanje, slabost, vrtoglavica, glavobol. Ne, hvala. Danes ne. Med zajtrkom sem razmišljal o…

Greva? Greva! In sva šla proti baznemu kampu pod Annapurno.

Ura je že pozna. In midva pakirava še zadnje nujno potrebne stvari za 10-dnevni treking do Annapurna Base Camp. Mudi se nama spat, zato bom kratek. Ne veva, kaj naju čaka. Nisva sploh v formi. Greva brez vodnika in brez nosačev. Imava mapo in imava voljo. Pa da vidimo. 🙂 Preberi tudi kaj od tega Adijo Nepal. Hello Tajska. Annapurna Base Camp (2. del) Brezplačna e-knjiga: 100 nasvetov za popotnike Knjige v žilo! Najboljše, kar sva prebrala ……

Če je slučajno kdo poslušal kakšno izmed najinih predavanj o potovanjih ali pa mojih o Malih junakih, potem veste, da smo povsod (je lepo) zelo iskreni in transparentni. Verjetno lahko kaj v tej smeri smeri pričakujete tudi od tega in vseh naslednjih zapisov. Če vam ta stil ni všeč, ne bo zamere. Grazie a lei buona giornata. Ko smo lani pri Malih junakiv prešli iz 3 na 30 zaposlenih in iz 300.000 eur letnega prihodka na 3 milijone, se je v moji glavi obrnilo, spremenilo in zakuhalo marsikaj….

Medtem ko to pišem, pijem deci domačega rdečega vinčka s Krasa. Medtem ko ti to bereš, pa sva s Katko že visoko nekje nad Arabskim polotokom in počasi frčoplaniva proti Muscatu, glavnemu mestu Omana. Na to potovanje sva se pripravljala rahlo več, kot na ostala. Zakaj? Ker greva na področje, kjer sva še oba povsem zelena. Ampak začnimo na začetku. Najina Toyota Yaris je na smrtni postelji in trenutno počiva na pokopališču pri mehaniku. In ker sva tako že od novembra prejšnjega leta brez avtomobila, so se nama…

Švica

Veva, na kaj pomisliš, ko slišiš besedo Švica – “Ja, saj je lepa, a kaj, ko je tako draga. Grem raje kam drugam.” Ja, te popolnoma razumeva. Je vendarle statistično ena izmed najdražjih držav na tem svetu, če ne celo najdražja. A vseeno bi te prosila, da ji daš priložnost. Hm, hm… Zakaj pa? Avtorja besedila in slik: Sonja in Jerry, ki pišeta blog My Hammock Time, sledi jima na Facebooku in Instagramu @myhammocktime. Po neštetih potovalnih kilometrih okoli te naše modre krogle lahko rečeva, da uvrščava lepote Švice…

‘Enkrat ni dovolj!’ je nacionalni slogan Nepala. in še kako prav imajo 🙂 Midva sva en mesec uživala v nepalskih gorah preden sva šla naprej na Tajsko in od takrat nalčrtujeva še en obisk. Kdaj je najbolje iti v Nepal? Nizka sezona (junij – september) Monsunsko deževje je sicer najmočnejše ponoči, prinese pa nekaj nevšečnosti kot so možni plazovi, oblaki zastirajo lepe gore, pričakujete lahko dež med trekingom, blatne potke in pijavke. Cene prenočišč se občutno znižajo, turistov je malo tako da ste sami na potkah, baje je…

Mogoče ste davnega junija 2014 že spremljali najino pot in veste, da sva se takrat mudila v Himalaji. Nekje v sredi najinega treka, pri vračanju iz Annapurna Base Campa, ki leži na 4300 m, so moji v superge natlačeni prstki rekli STOP. Ni šlo več naprej. No, ni šlo več navzdol. Pa sem se sezula in si obula Tevice, ki so mi zvesto služile 10 let. Zdi se mi, da so še ptički pelji alelujo, ko so se moji prsti na nogah lahko končno raztegnili v svoje otečene…

“Tukaj?” je vprašala. “Tukaj,” smo odgovorili in se razporedili po danem mestu. V roke je vzela fotoaparat, nastavila vse f-je in iso-te in čase, pa kliknila. Tole je najinih 15 shizofrenih fotografij, ki so nastale na preteklih 13 mesecih potovanja. In če dobro pogledaš, je na (skoraj) vsaki fotki še eno majhno presenečenje. Majhno. Aja, tale zgoraj pa je posneta nekaj let nazaj nekje ob Soči. 🙂 Preberi tudi kaj od tega Knjige v žilo! Najboljše, kar sva prebrala …… Pregled financ po 365 dneh potovanja. Kviz: Katero…

Najino enoletno pot sva začela s potovanjem na Šrilanko. V Colombu sva pristala 14. januarja 2014 in to je bilo zame že drugič, da sem povohal to državico. Šrilanka je bila za naju odličen uvod v enoletno potovanje, tako z vidika aklimatizacije, kot tudi spoznavanja drug drugega v vlogi partnerja, popotnika, prijatelja. Bilo je lepo, a hkrati tudi naporo. Naj takoj na začetku iskreno povem, da Šrilanka kot popotniška destinacija ni ravno visoku na najinem seznamu želja. Je lepa, je prijazna, je okusna. A po tem, ko doživiš trekking…