Couchsurfing verjetno že poznate. Če ne, lahko o njem več izveste tukaj. Zelo na kratko: omogoči, da popotniki najdejo ljudi, ki so jih za nekaj dni pripravljeni gostiti. Super stvar, ki poceni potovanje in omogoča stik z lokalci. No, na Japonskem pa se splača surfati na kavčih še bolj kot drugod. Poglejmo zakaj.
Besedilo in fotografije: Jan Gerič
- Gostiteljev je manj kot v primerljivo velikih državah, saj je tak način gostoljubja tukaj precej nenavaden. A tisti, ki gostijo, so večinoma izredno prijazni in radovedni.
- Iskreno jih zanima tuja kultura, Slovenska pa še toliko bolj, saj o naši državi seveda ne vedo praktično ničesar. Prav zabavno je opazovati čudenje ob raznih malenkostih – mlečni riž jih recimo čisto vrže iz tira. Tega je v drugod precej manj.
- Na drugi strani želijo gostu Japonsko in svoje mesto ali regijo predstaviti v najboljši luči. To pomeni, da postanejo tvoji osebni vodniki – če imajo čas seveda. Včasih si celo vzamejo prosto v službi! Vozijo te okrog, razlagajo zgodovino, pokažejo zanimivosti in peljejo v lokalne restavracije, ki jih sam ne bi nikdar odkrili. Večina jih ob tem ne pusti, da bi karkoli plačal. Tako je, če si tukaj gost. Sam kljub temu vedno iz žepa potegnem denarnico in se ob tem počutim zelo neumno, saj vem, da ni šans, da bi lahko kaj častil. Japonci (tisti, ki niso študenti) pač imajo kupno moč in to je za poceni potovanja zelo dobrodošlo. Skoraj se zdi, da jih kot gost izkorišča, ampak tukaj je precej bolj neolikano, če takšno gostoljubnost zavrneš in vztrajaš pri svojem. Najboljše, da jim prineseš kak omiyage oz. spominek iz Slovenije. To jih čisto navduši – še toliko bolj, če je alkohol (jaz imam recimo to pot s seboj babičin orehovec).
“Danes zajček, jutri sashimi.” – Japonski pregovor. Ne, saj ne. 
Priprave na spontan ognjemet v parkcu sredi mesta. - V neturističnih mestih ali vaseh si pogosto prava atrakcija in gostitelj te bo vprašal, če lahko povabi svoje prijatelje, da te spoznajo. To se običajno sprevrže v res zanimive in zabavne večere. Moj zadnji gostitelj je celo priredil dogodek v baru, kjer sem predstavil Slovenijo. Sprintal je letake in jih delil po ulici – Zgodba Mr. Jana. Predstavitev se je kmalu sprevrgla v super druženje in pitje. Plačal seveda nisem niti jena. Še tisto pivo, ki sem si ga uspel sam naročiti, je končalo na računu hiše in se spotoma dogovoril še za jutrišnji prevoz.
- Couchsurfing je tudi najcenejša in najlažja pot do tradicionalne japonske sobe. Običajno jo imajo gostitelji na podeželju, pa tudi v mestu se najde kakšna. Če ni tradicionalne ali nasploh dodatne sobe pa te Japonci gostijo kar v garsonjeri. Včasih se celo ponudijo, da bodo spali na tleh namesto tebe. Prav zaradi manjka prostora je na Japonskem boljše potovati sam, saj lažje dobiš gostitelja. Sploh v večjih mestih.
- Večina Japoncev zelo slabo govori angleško, zato si kot turist precej omejen. A s pomočjo gostitelja je mogoč globlji vpogled v kulturo odkrivanje javnih kopeli, zakotnih izakay, nostalgičnih trgovinic in drugih skritih kotičkov dežele vzhajajočega sonca.
Če vas zanima izkušnja spoznavanja ljudi, pred odhodom le spišite nekaj prošenj in odkrite tisto pravo gostoljubno Japonsko izven angleško govorečih poti.
