“Drž noge skup!”

… ali na kaj vse biti pozoren, ko boste na Baliju (pa praktično povsod drugod po Aziji) kot svoje novo prevozno sredstvo najeli majhen skuter. Motorček. Za naju je to praktično obvezna potovalna oprema vsaj takrat, ko se kjerkoli ustaliva za več kot nekaj dni. Bali pa je sploh tak. Da bi se tam vsakokrat prevažal z lokalnimi prevozi … uf, nisem prepričan. Seveda imaš taksije, pa ojeke (taksi na motorju), tudi avtobuse. A Bali je najlepše raziskovati sam in to, ja, boste dosegli s skuterjem.

Tole je 10 mojih nasvetov iz prve roke.

1. Normalna cena je 50.000 IDR na dan

Kjerkoli na Baliju boste najeli motor, se boste verjetno vrteli okrog cene 50.000 IDR, kar je nekje 3-4 eur na dan. V to ceno bo vključen motor in dve čeladi. Zavarovanje? Hja … takole gre. Če bo crknila mašina ali karkoli povezanega z elektroniko motorja, bodo stroške krili oni. Če ga boste ruknili, predrli gumo, se zaleteli v teto, ki bo ravnokar nesla sadje v tempelj, ste ga najebali vi.

Če boste motor najeli za več kot en teden, se vam splača barantati na polno. Morda ne boste znižali cene same po sebi, kar vam lahko uspe je, da za isto ceno dobite boljši motor. Ko smo ravno pri tem …

2. Gume, bremze, ogledala in praske

To so zadeve, ki jih vedno preverim, preden potrdim najem. Gume so včasih takoj tako zlizane, da vas bo vsaka mini ploha (in teh je na Baliju ogromno) odnesla s ceste. Za ta isti primer je ravnotako dobro imeti delujoče zavore. Pa tudi ogledala. Ne morete si misliti, kolikokrat so nama dali motor brez vzvratnih ogledal – kar pa seveda ugotoviš šele po prvih zavojih ko gledaš nazaj v prazno naprej.

In seveda praske. Preglejte motor v detajle. Posnemite mesta, kjer je butnjen ali pa vsaj malo popraskan. Če jih ne opazite vi, jih bo skoraj gotovo on, a šele ko boste motor pripeljali nazaj. Kačing.

3. Vozimo po levi, pogosto po desni

Dinamika vožnje je na Baliju prav posebna. Daleč od tega, da bi spodbujal hitro in včasih agresivnejšo vožno, a dejstvo je, da se boste počutili precej nebogljene, če boste sledili pravilom, ko ste se jih naučili v avtošoli pri nas. Torej, vozimo po levi, vsake toliko pa zapeljemo na desno in prehitimo stoječo kolono avtomobilov ali sprevod, ki se počaaaasi vali proti templju.

4. Kako podkupimo policaja?

Jaz imam izpit za avto, nimam izpita za motor. Imam mednarodno vozniško, na katerega mi je prijazna tetka napisala, da lahko vozim motor do 50 ccm. To je prvo, kar skupaj z našim vozniškim izpitom pokažem policistu, ki me ustavi. In ustavi me praviloma vsakih 14 dni enkrat. Pozdravim ga po indonezijsko (selamat sore) in vprašam, kako gre (apa kabar, pak?). Že to se jim dopade, od tu dalje gremo po angleško, če le gre.

Praviloma se policaji na Baliju ne podkupujejo več. Sem ga pa že enkrat podkupil, ker se ni dalo drugače. Zdaj imam v ta namen vedno v mednarodni vozniški stlačenih 50.000 IDR (3,5 eur). Za vsak slučaj. Če bo želel podkupnino, jih bo vzel. Če ne in me bo vprašal, kaj točno je to, se zgovorim, da je to zlata rezerva za tankat.

5. Kje tankamo?

Ob cesti ima vsaka tetka steklenice Absolut Vodke (0,7 litra) v katero toči bencin in ga prodaja po 10.000 IDR (0,8 eur) za “liter”. Seveda ni liter, a včasih je takšna bencinska bolj pri roki, kot tista prava. Vsekakor pa se vam vedno, ko greste mimo večje bencinske črpalke splača natankati vašo makino do vrha (1 liter = 8000 IDR). To boste po vsej verjetnosti imeli vsaj za nekaj dni.

6. Drž noge skup!

Ceste so ozke. Včasih komaj za dva motorja. Katka, ki kraljuje na zadnjem sedežu (hvala bogu, da se je končno navadila :)), se včasih preveč sprosti in drži noge narazen. In dejansko se nama je že kdaj zgodilo, da sva z njenim kolenom ošinila kakšnega mimoidočega. Precej nevarno.

7. Mej usta zaprta!

Ob sončnem vzhodu in ob njegovem zahodu po Baliju zamrgolijo insekti vseh vrst. Če se sliši nedolžno, ni. Tega je toliko, da bi se ob nekaj kilometrih z motorjem in odprtimi usti lahko dobro najedel. Sploh za voznika je takšen nepričakovan obrok neprijetno presenečenje, ki lahko rezultira v nenapovedanem pristanku na kakšnem izmed riževih polj.

8. Kje parkirati?

V mestih imajo urejena parkirišča, ki vam ga bodo zaračunali od 2.000 do 5.000 IDR (manj kot pol evra). Ne bi škrti, plačajte. Še čelado boste pustili na varnem. Če greste na stranpota, parkirajte tako, da ne boste ogrožali kogarkoli in čelade vzamite s seboj ali pa jih priklenite na motor.

9. Pravilo večjega

Ena najbolj neprijetnih situacij je, ko se v večjem križišču srečajo motor, avto in tovornjak. Pravilo je takšno, da ne glede na to, kje je kdo od njih, vedno ima prednost večji. Nimaš kaj. Tovornjak, avto in nato ti. Lahko se sicer na hitro uštuliš in verjetno ti bo uspelo, ni pa nujno. Midva tega ne prakticirava in raje počakava še tistih nekaj sekund.

10. Skuter tudi za dolge proge

Midva sva z motorčkom prečesala praktično cel Bali. In ta ni ravno mali. Kar sva ugotovila “the hard way” je, da se vsak daljši izlet splača prsekati s prenočitvijo. Saj gre, brez težav, da se pelješ 3 ure do nekega jezera, ga pogledaš in še tri ure nazaj. Ampak … ne le, da koncentracija pri vožnji nazaj že močno pade, da si utrujen in rahlo nestrpen, kdaj boš že končno doma, obstaja tudi velika verjetnost, da te bo ujel popoldanski dež. Če se to zgodi, je fino imeti v motorju vedno kakšno boljšo pelerino (ne tisto za 30 centov), a tudi to ni zagotovilo, da boste prilezli do doma še pred polnočjo. Midva se nerada voziva po razmočeni cesti nekje sredi ničesar, zato sva vedno takšne izlete razdelila na pol in prenočila nekje na pol poti. Vedno se je to izkazalo za pametno odločitev, pa še videla in doživela sva nekaj povsem novega.

Predvsem pa po pameti. Priznam, da je nekaj ovinkov in nekaj ravnin, kjer človek kar more stisnit po gasu, a ni vredno. Moja najhujša nočna mora s potovanj je, da bi zbil kakšnega otročka. Joj, groza. Si predstavljate? Ni vredno.

Preberi tudi kaj od tega

Vpiši svoj komentar ...

Loading Facebook Comments ...

Leave a Reply

Your email address will not be published.