Kaj sploh je dumpster diving? Brskanje po smeteh ali lov za zakladom? Preberite, kaj pravita o tem Gregor in Agni, ki sta ga izkusila na svoji 3.600 km dolgi pešpoti in pustolovščini brez denarja po Franciji in Španiji.
Na koncu članka lahko najdete tudi nekaj nasvetov za vse, ki bi želeli dumpster diving tudi preizkusiti.
Avtor: Agni in Gregor Kelt, več o njiju lahko najdete na Walk Fearless.
Dumpster diving pomeni skrbno brskanje po smetnjakih. Ok, samo zakaj bi nekdo brskal po smetnjakih? Zakaj bi iskal košček česa užitnega med olupki in drugimi odpadki, in se med tem še cel posvinjal? Midva sva čez prakso ugotovila, da se v smeteh ne najdejo le ostanki, ki bi mogoče prišli prav kakšnemu shiranemu revežu, ki ni že cel mesec jedel. V smeteh se najde marsikaj uporabnega, še posebej sveža in zdrava hrana.
Na svoji 10.000 km pešpoti za svobodo sva po 2 mesecih hoje prišla do minimuma. Do takrat sva že hodila, brez da bi uporabljala denar za prenočišče. Novembra 2015 pa sva se odločila, da se soočiva še s tem, kako lahko preživiva brez denarja za hrano in da ugotoviva, kje vse jo lahko najdeva zastonj. Vedela sva za smetnjake trgovin z živili, da se tam odvrže pretečene stvari, to je bilo pa tudi vse.
V glavi in srcu sva imela podobo nekoga, ki brska po smeteh, ki je ves umazan, bolehen in poln negativne energije. In takrat sva se bila pripravljena soočiti z realnostjo, da vidiva, kaj je resnica in kaj le najin program ali prepričanje, ki nama je bilo predano s strani družbe in staršev.
ZAKLADI IZ NARAVE
Že na začetku poti sva ugotovila, da se da marsikatero hrano najti v naravi, seveda odvisno od letnega časa. Našla sva od blitve, divjih užitnih rastlin, do raznih oreščkov in sadežev.
PRVO PRESENEČENJE S TRŽNICE
Preboj pa se nama je zgodil, ko sva bila slučajno nekje na mestem trgu, ravno v času, ko se je zapirala tržnica. Agni je opazila, kako ženska, ki je imela svojo stojnico, v organske smetnjake iz gajbic meče cel kup paradižnikov in ostalo zelenjavo. Agni je pristopila k njej in jo vprašala, če lahko kaj od tega vzame. Ženska je odgovorila je, da lahko, in za tem prinesla še en cel zabojček solate in zelja.
Tam sva bila, oba pri tem smetnjaku, in v gajbico naložila več kosov zelenjave. Malo korenjčka, malo pora, kakšno jabolko, solato in cel kup paradižnikov. Nekaj so bili odrezani kosi, drugo je bila še povsem dobra zelenjava. Mogoče ni bila perfektna za na polico, a nič ji ni manjkalo. To je bil dar. Odprl se nama je prvi močan žarek veselja, da bova lahko preživela.
PRESEŽKI KRUHA IZ PEKARN
V naslednjih dneh sva se ustavila pri pekarnah. Vprašala sva za včerajšnji kruh in povečini dobila vsaj eno bageto, velikokrat so nama dali kar svežo. Povedala sva, da hodiva brez denarja in da gledava, kod se kaj zavrže in bi midva lahko uporabila.
NEPOPOLNA ZELENJAVA S POLIC TRGOVIN
Vprašala sva tudi v trgovinah, ki prodajajo samo sadje in zelenjavo. Opazila sva, da redno iz polic odstranjujejo zelenjavo, k ni več lepa za pogledati, a je še užitna. Še posebej, če jo obrežeš, imaš pred seboj popolno mešanico zelenjave, s katero si lahko zapolniš želodec.
ČIM VEČ ZELENEGA ZA ZDRAVJE
Za meso nisva spraševala. Že več let ga ne jeva, morda kdaj samo probava iz radovednosti, vendar ne iz smeti. Včasih, če nisva dobila lanenih semen za omega 3 in 6 maščobe, sva pojedla ribo, ki sva jo dobila pri ljudeh doma.
Zanimivo je, da v 12 mesecih nisva zbolela. Veva namreč, da je zdrava dieta ključ do zdravja. Zato jeva veliko zelene listnate zelenjave, in čim manj tistega, kar ni zdravo. Pred leti sva v Turčiji prebrala knjigo o naravni dieti in postenju z vodo in sem jo potem zaradi vseh pozitivnih sorememb na telesu tudi prevedel v slovenščino.
DOBRO DELO, POLNO LJUBEZNI
Ugotovila sva, da se preživeti da. Samo pogumen moraš biti, da vprašaš in pogledaš tam, kjer bi bilo ostale sram. Spoznala sva, da s tem ko pobirava odvrženo zelenjavo, sadje in drugo, pomagava okolju. Ker jo midva „rešiva“, le-ta ne pristane na smetišču, kjer potem gnije pod kupom mešanih smeti in z razkrojem povzroča katastrofalen vpliv na okolje. Počutiva se kot da sva posvojila zapuščene otročičke: paradižnike, solatke, jabučke in korenčke. Z nama znova dobijo svojo vrednost in ljubezen.
ODNOS DO TEGA, KAR IMENUJEMO SMETI
Smeti še zdaleč niso to, kar si mislimo. Vse, kar je v kanti, je imel nekoč nekdo v roki in se je odločil to odvržti. Do tistega trenutka je bil to kos zelenjave, otolčena pomaranča, včerajšnji kruh, nato pa je postal odpadek, smet.
KAJ BI SVETOVALA POPOTNIKOM, KI BI RADI POKUKALI V SMETNJAK?
Zavedaj se, da sram in strah nista povezana z realnostjo. S tem, ko vzameš to hrano iz smetnjakov, rešuješ planet, spoštuješ vsak delček hrane in truda, ki so ga narava in ljudje vložili v to, da je ta zrasla. Ljudje sploh ne vedo, kakšen zaklad se skriva v plastičnih zabojnikih, ki jim pravimo “smeti”. Samo vedeti moraš, kje in kdaj pogledati, ali vprašati.
NEKAJ SPLOŠNIH NAPOTKOV za dumpster diving
(spodaj govoriva iz izkušenj po Španiji in delno po Sloveniji):
- V trgovinah z zelenjavo in sadjem lahko vprašaš za odvrženo zelenjavo in sadje, ko odpirajo, ali kasneje, tik preden zaprejo. Vprašaš lahko tudi čez dan. Bolje je, če nimajo gužve, da se lahko s prodajalcem v miru pogovoriš. Na koncu dneva odpadno hrano vržejo v bližnji smetnjak. Glej na vrhu smeti, ponavadi je to večja vreča, ali pa kar gajbica.
- V pekarne je najbolje priti zvečer, tik po zaprtju, ko jim ostane kruh, sendviči ali pecivo od še istega dneva. Nekatere pekarne takrat pred pekarno puščajo velike črne vreče. Te vreče najdeš tudi pri ali v najbližjih smetnjakih. Zopet glej na vrhu. Ni treba brskati in se potapljati v smetnjak.
- Na tržnicah se pozanimaj, kdaj začnejo pospravljati. Takrat puščajo zelenjavo in sadje v gajbicah, ali pa jih vržejo v organske smeti, ki so tam posebej namenjene za tržnico. V Španiji ima vsaka vas en dan v tednu odprto tržnico. Malo povprašaj naokoli.
- Če si bolj sramežljiv, greš lahko najprej nekaj kupit in ko plačuješ, vprašaš, če bodo kaj odvrgli. Povej na primer, da potuješ z malo denarja in da gledaš, kje lahko prihraniš. Ljudem načeloma ni težko dati hrano. Na živce jim gre, ko nekdo prosi za denar in ne za hrano.
- Preden greš gledat ali vprašat za hrano, se poveži s tem, kaj v resnici delaš, z dejstvi. Da v resnici ne prosiš za hrano, ampak recikliraš, pobiraš, kar je odvrženo. Vlij vase zdravo mero ponosa in vzravnaj svoj hrbet.
- Preden greš na lov za zakladom pa si lahko željeno hrano tudi vizualiziraš. To pomeni, da si predstavljaš in čutiš to, kar bi rad prejel, in potem pustiš, da pride to do tebe, kakor mora, nenavezano. Ne pozabi biti otrok in da je življenje otroška igra, ki jo bogvedi zakaj vsi jemljemo tako resno.
- Če te nekdo zavrne, ne pomeni da je s tabo karkoli narobe. Lahko je zavrnitev vezana na to, kako si sebe dojemal in kaj si čutil, preden si vstopil. Lahko, da je imel človek za seboj težek dan, ali pa ga je že marsikdo vprašal na način, da se on ob tem ni prav dobro počutil. Nauči se sprejemati „NE“ kot nič osebnega.
- V kolikor te preplavijo občutki sramu, strahu, dvoma ali kateri drugi neprijetni občutki, si vzemi čas oziroma trenutek pozornosti in jih v svojem telesu v polnosti sprejmi. Ni se jim treba popolnoma nič upirati ali se truditi jih smiselno umestiti, zakaj so tam. To boš storil potem. Nauči se biti prisoten s svojimi čustvi, jih popolnoma sprejemati in opazovati. Kmalu boš videl, da se je ta občutek prelevil v nekaj drugega, potem pa boš tudi lažje videl realnost z višje perspektive.
Za več o čustvih in kako z njimi odstraniti svoje največje mentalne in čustvene in povsem človeške blokade, poglej na najino spletno stran, kjer se lahko vpišeš in prejmeš pdf priročnik, kako lahko to narediš z najino pomočjo ali povsem sam.
In ne glede na to, karkoli že izkušaš, ne obupaj. Vedi, da so vse skrbi samo rane iz otroštva in da se jih da s pogumom tudi osvoboditi.
Več o njuni 10.000 km dolgi dogodivščini in pridobljenih modrostih ter spretnostih lahko izveš na enem izmed njunih predavanj po Sloveniji. Kraj in datum si poglej tukaj.
