Trenutno smo na Novi Zelandiji

Azija

Gor in dol po Južni Koreji.

Najin prvi vtis o Južni Koreji? Rada bi bila Japonska, ampak nikakor ne more in ne more ubežati “funkcionalnemu neredu” preostalih držav tega dela sveta. 🙂 Vse je urejeno do potankosti, a na ulicah naju vseskozi spremlja tisti (ne)prijetni sladko-kisli vonj po kanalizaciji. Vozniki še vedno hupajo in ne jebejo pešcev. Ulična hrana je na vsakem koraku, vseh barv, vonjev in oblik. Lažem. Večinoma diši po zelju. Ljudje so obsedeni s svojimi novimi telefoni. Avtobusi so luksuzni kot business class na letalih …

So pa ljudje precej hladni. Prav gotovo v veliki, veliki meri k temu prispeva dejstvo, da nihče ne govori angleško. Le tu in tam kakšen lastnik hotela ali pa gospod in gospa, ki sta ravnokar prispela iz Združenih držav in sta naju na avtobusni postaji prijazno usmerila, da se nisva po nesreči vsedla na avtobus za Đengđou, ko pa je bila najina destinacija Đongđou. 🙂 Vse se da dogovorit, če je le oseba na drugi strani pripravljena in voljna. In po navadi je. Le veliko truda zahteva z najine strani.

Kar me ta trenutek najbolj jezi, je to, da je naokoli toliko okusne hrane, pa še ne vem točno, kako do nje. Meniju v restavracijah izgledajo kot testi za inteligenčni kvocient in mokre sanje profesorja iz The beautiful mind. Lahko buljiva do onemoglosti, pa bova verjetno na koncu naročila nekaj, kar vsebuje eno izmed par besed, ki jih poznava: kimči, gimbap, bibimbap. In potem se pustiva presenetiti. 🙂

TIpično kosilo. V tavelikih posodah je riž s tem in onim, zraven pa vedno postrežejo še kopico prilog: kimči (fermentirano zelje), repa, juhica …

Je pa luštno. Povsem novo doživetje. In ko zbirava nove lokacije na zemljevidu te majhne državice, greva čisto na blef. Nimava pričakovanj in ko prideva v novo mesto, locirava zemljevid mesta in naključno izbereva točke, ki jih bova obiskala. No, pogosto se načrti tudi podrejo. Tako kot ravno ta trenutek. Sva imela namreč namen it na mini treking na sosednjo goro, ampak bova vse to raje zamenjala za gurmansko izkušnjo pri sosedu. Zvečer pa korejska boljšnja tržnica in soju. Uf, soju. Riževo vino, ki pritiče vsakemu obroku. Obožujem ga.

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Hvala za anus! (Mentawai, 3. del)

Telefon. Ja, ime mu je Telefon. Mlad fant, ki na vprašanje koliko je star,...

14 nasvetov za popotovanje po Floresu

Ker so spomini na tritedensko popotovanje po Floresu še zelo sveži, sva pripravila tale...

Kaj RES spakirati za 1 leto?

Ena izmed prvih objav na blogu je bila "Kaj spakirati za 1 leto" in sedaj,...

Prva pomoč: Otok Neil (Andamanski otoki, Indija)

Otok Neil je manjši bratec od Havelocka in meri v dolžino le 5 km....

10 držav za katere še niste slišali

Lani, po potovanju sem se sprehajal po City parku v Ljubljani. Poln adrenalina, še...

V budističnem samostanu Wat Tam Wua

Vsakokrat, ko se moje misli naravnajo na to, da bom naslednjih nekaj dni preživel...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime