Trenutno smo doma.

2014

Greva.

“Ugotovil sem, da ne morem od nekoga pričakovati stvari, ki jih sam ne zmorem narediti zate. Ne rabiva se pretvarjat, da nama je vseeno. Oba veva, da je težko, oba čutiva, da nekaj manjka. Tega ne bova rekla na glas, ker bi to le poslabšalo zadeve. Z molkom drživa boleči status quo. In počasi se vdaja. Bile so še vezi, pa zginjajo. Včasih sem bil vesel, ko si se mi nasmejala, zdej vem, da je to iz olike. Pretežko je bilo vse to, kar sva morala dati skoz. Pretežko, da bi lahko še kadarkoli skupaj kričala v gorah, se nastavljala slapu ali nemo poležavala v travi. Ti dnevi so končani. S teboj se jih ne da priklicati nazaj. In ni pošteno, da te vseskozi še držim na nitki in ti ne pustim oditi. Ne samo tebe, tudi mene že boli …”

Pravljica: 1099

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

In kako je doma?

Na vprašanje "Mic, kako je bilo?" ni odgovora. Ni objektivne Indije. In objektivnega doživetja...

Nova destinacija …

Pri 27ih sem si kupil svoj pri avto. Clio. Bel. 135000 prevoženih kilometrov. Zelo...

Sri Lanka skozi najine oči #3

Vceraj sva bila na vecerji pri enem izmed tuk-tuk driverjev. Izkusnja vredna zlata!

Venezuela: The Movie

Pa mi je uspelo. Končno. Na potovanju v Venezueli sem s kamerco pridelal nekaj...

Moja Ithaca …

Zelo lepo je z nekom deliti. Kot odgovor na moj prejšnji post sem dobil...

Najdaljše potovanje

... želja, največja, uresničljiva in vedno bližje. Ugotovil sem, da pravilno funkcioniram izključno takrat, ko...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime