Z Lilo leživa v 120 x 180 cm veliki postelji v 3 x 2 metre veliki sobi v 10 nadstropju stanovanjsko-trgovske stavbe. V sobi je kopalnica, ki je velika en kvadratni meter. Noter je WC, umivalnik, bojler in tuš. Na steni je LG televizor, nasproti njega klima. Šest obešalnikov, kozarca, ena nočna omarica, na njej telefon. Dve brisači, en mega velik gel za tuširanje, dva WC papirja in celo minibar-style hladilnik. Okna nimava. Imava pa ploščice do stropa okol-in-okol sobe.
V Hong Kong smo prispeli mirno. Štartali smo zjutraj ob 9. uri iz Hanoia in v hotelu pristali ob 4 popoldan po njihovem času (ena ura razlike). En debil kanadski je težil, ker je Art z nogico med dojenjem malo brcal v njegov stol, ampak sva ga po balkansko odjebala, tako da je dal rep med noge in se z izjavo “It cannot be that hard” obrnil stran.
Pojedli smo pečeno gos, pečenga pujska in pečenga piščanca. Z malo riža in sojinimi rezanci. Ena kokakola in dva ledena čaja. Prvi obrok po celodnevnem potovanju je še vedno bil in vedno bo igra na srečo. Poiščeš restavracijo, ki izgleda približno OK, naročiš random tri zadeve pa kokakolo za ziher, med otroškim jokom in stokom zmečeš v usta in upaš na najboljše.
Prvi vtis je vredu. Rada imava ogromna mesta (države). Ponujajo toliko, da je google zemljevid po enournem brskanju poln srčkov. Jutri nas čaka prvi dan raziskovanja. Ker sta bila otroka danes večji del dneva v sedežih, ju jutri spustiva v kakšen park in na igrala, da se znorita do onemoglosti.
Naučil sem se, da fotoaparata na prvi izlet po mestu ne nosim. Da pustim prvemu vtisu, da se ne oblikuje skozi objektiv. No, imamo pa vseeno nekaj fotk s telefona.
Grem spat. Če bom našel kakšen prostor.
