Če mi tega ne bi povedala dva, ne bi verjel. Bi mislil, da so to lokalne čenče.
This is all mafia. Southern part of Goa belongs to Russian, northern part to Israelis.
Vse je njihovo. Prodajalci govorijo rusko bolje kot angleško, trgovine nosijo imena, kot denimo Moskva, napisi so v ruščini, oglasi so v ruščini, cene so ruske. Goa je ruska. O tem sploh ni dvoma. Na plažah ležijo James-Bond-sovražniki eden zraven drugega in se namazani z oljem prepuščajo overdose-u vitamina D. Spasiba, spasiba, spasiba.
“No, we are not Russians.”
Pa saj ne da bi imela kaj proti, ampak z nekaterimi njihovimi pristopi h kolonizaciji 21. stoletja se pač ne strinjava.
Goa je sicer lepa. Dogaja se. Ni ti dolgčas. Ravno ugotavljava, da nimava časa brati … kar se, resnično, zgodi pri nama res redko. Poleg vsega tega dogajanja, pa sva se dva dni nazaj na severu Goe srečala s Sheldonom, kolegom, ki sem ga ob Gate of India v Mumbaiu spoznal tri leta nazaj, na mojem prvem potovanju v Indijo. Sheldon je odraščal v Goi in kot se spodobi za gostitelja, naju je peljal na tipično Goa kosilo. Njami. Ni drugega! 🙂
In ker brez priokusa Zrć pač ne v Goi ne gre, smo se zvečer v lokalnem diskaču v družbi prijetno razglajenih Indijk in rdeče-zapečenih Rusov pogostili še s pivom in strawberry mohitom. Ob tem pogledu, bi človek težko verjel, da je v isti državi kot ashrami, tajmahali, varanasiji in himalaje.
Tisti rumeni sadezi (gooseberies) …pri nas se jim rece andske jagode ali fizalis. Nekaj jih je zraslo lani tudi na nasem vrtu, verjetno ne tako slastnih kot so ti v indiji. Drugace so pa super ce jih pomocis v stopljeno cokolado in pustis da se strdi….njami 😉
A to so andske jagode? Nisem vedla 🙂 Po okusu se mi zdi, da so ful zdrave 😀