Zagotovo v načrtovanje potovanja z otroki na drugi konec sveta ne sodi gledanje vojnih poročil na CNN-u, branje črne kronike in guglanje statističnih podatkov o malariji, terorističnih napadih, prometnih nesrečah in ugrabitvah. Ampak, dejstvo je, da te (in še marsikatere druge) stvari so tu, so na žalost del našega vsakdana, pa naj bomo “doma” na varnem ali pa na ulicah 8.606 km oddaljenega Bangkoka.
In kot vsakega starša naju je teh stvari … pač strah. Zelo strah. Nihče si ne želi in sam si ne morem niti predstavljati, da bi se nam zgodilo kaj tako groznega. So pa vse te stvari vsaj malo (nekatere zelo malo, pa vendar) v najinih rokah. In če lahko že tako relativno nizek odstotek verjetnosti, da se bo kaj takšnega zgodilo znižava še za procent, dva, tri, potem je za naju nujno, da to storiva.
V moji glavi, da se potolažim, potovanja vedno primerjam z vožnjo z avtomobilom od točke A do točke B. Vsi vemo, da se na cestah nesreče dogajajo vsakdnevno, vendar pa ne grem na cesto z mislijo, da se bom zaletel. Grem previdno, vse naredim za varnost sebe in sopotnikov, vozim tako, da nas in drugih ne ogrožam, če je prehitro zmanjšam, če nam je slabo, ustavim, če gre vse v maloro, se obrnem in gremo še isti trenutek na varno domov. Trdno držim vajeti v rokah. Isto si želim predstavljati, da lahko počnem na potovanju.
Kaj če kdo zboli?
Da ne bi, lahko naredimo marsikaj. Pred komarji se lahko delno zaščitimo v naprej (repelenti, daljši rokavi in hlače, nismo zunaj zunaj ob vzhodu in zahodu, zvečer spimo pod mrežah …), pred zastrupitvami tako, da ne jemo več na vsakem vogalu, pred korono tako, da morda kje še vedno nosiva maske, pred ostalimi tisoč eno bakterijo in virusom pa se kratkomalo ne moremo.
Ko nisva potovala z otroci bližina dobrih bolnic ni bila ključen faktor odločitev, kam greva. Danes je. Na srečo imamo vsi radi velika mesta, kjer je za vsakim vogalom novo doživetje, in z velikimi mesti pridejo tudi bolnice. Do sedaj jih prav veliko nisva potrebovala (samo kakšno manjšo stvar tu in tam), veva pa iz druge roke, da so bolnice v tem delu sveta … jah, kar krepko boljše kot pri nas. Žal ali pa na srečo.
Za primer prilagam zemljevid ožjega centra Bangkoka z označenimi bolnicami. Najbrž v tem trenutku ne pomaga prav veliko več kot, da veste, da so in da so za vsakim vogalom.
Že 10 let pa je z nami na poti tudi Vita Življenjska, ki skrbi za to, da potujemo kar se da brezskrbno in je z nami, če gre kaj narobe. Vsem popotnikov toplo priporočava njihovo zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco NLB Vita Tujina.
V primeru, da bi šlo kaj res narobe imamo vedno super worst case scenario, da kupimo prvo letalsko karto domov in smo v Sloveniji v roku 24 ur, če pa je bolezen takšna ali podobna, kot jih fašemo doma, bomo pa odležali in se sproti odločlili, kako naprej. Brez pritiska.
