No, tako nekako sva vzkliknila midva, ko nama je prijazni receptor v Beppu zabičal, naj ga nujno poskusiva v Kyotu. Okonomiyaki. Nujno! To je nekaj najboljšega!
“And what is koko-loko–jaki?”
“Well … i cannot explain.”
Po deževni Osaki sva danes prispela v Kyoto. Na podzemni železnici se nama je sicer uspelo dvakrat izgubiti, a kaj, ko si je najin vlak sredi poti izmislil, da bo naslednja postaja pač njegova zadnja. Midva pa dol, nazaj proti začetni postaji, na random na naslednji vlak in juhuhu – spet se nama je usralo. 🙂
OK. Nazaj k okonomiyakiju. Prevod besede pomeni natanko to, kar je:
- okonomi –> karkoli si želiš
- miyaki –> pečeno na žaru
Midva sva izbrala tistega s škampi, brez rezancev in še z nekaj sestavinami, ki nam jih ni uspelo prevesti v angleščino. Dovolj besedičenja o NOJ (neznanih okusnih jedeh). Spodaj so fotografije nastanka najinega prvega okonomiyakija!
In tole je končni izdelek:
Okonomiyaki je res njami! Ena mojih najljubših japonskih jedi. 🙂 Sta jo sama pekla ali so jo spekli za vaju?
Če vaju pot zanese v Hiroshimo, poskusita še okonomiyaki Hiroshima style z nudli, v Tokyu pa obvezno še njihovo (rahlo tekočo) različico!
Wohooo! Bova poskusila! V horoshimo sicer ne greva, naju pa zadnjih pet dni čaka Tokyo. Juhuhu! 🙂
No, potem pa vama bo verjetno prav prišla informacija, da je za Tokijsko različico okonomiyakija je pravi naslov Tsukishima. 😉
Uživajta še naprej!!! 🙂