“Can we just take a look?” “No.” “Excuse me?” “No buying, no looking.” Tako je to, če si v mestu, kjer tempo vsakdana narekuje horda bogatih ruskih turistov. Bentota. Fucktota. Še vedno pa zagovarjam, da ni krivda smo njihova. Valda, če daš vsakemu otročku, ki te lepo pogleda 500 rupij, in če natakarjem puščaš napitnine v višini tedenske plače, da se raven pričakovanj dvigne. Valda. In valda, da posledično vsako nezadovoljeno  pričakovanje pusti grenak priokus in se razvijejo western občutki. Zamera, jeza. Zavist. Anyhow. Uspešno sva presegla mejo 2000 metrov in…

22:00 Sva v Delhouse. Na nadmorski visini 1200 m. Odpravljava se na Adam’s Peak. Romarsko pot budistov, ki se do visine 2250 m vije skozi 5200 stopnic. Zunaj vec kot 15000 domacinov caka na velicastni trenutek pohoda. Glasna glasba, dretje, vzklikanje. Barbi je na kratko zajokala. 22:30 Verjetno kocno zaspiva. 02:30 Budilka zvoni. Vstat morava. 4 ure spanja, sedaj pa na pohod. Aha, ne se. ZUnaj lije kot iz skafa. Mrzlo je. Budilko prestavima za pol ure. 03:00 Dez pojenja. Vstaneva in se spravima na pot. 5200 stopnic….