Zadnjih 24 ur razmišljam o smislu potovanj. Res, precej razmisljam. Ubistvu tolko razmišljam, da glava na koncu boli. Kaj je tisto, kar žene ljudi k potovanju. Razščistil, dokončno razčistil, sem vsaj nekaj. Vem, da je potovanje nadpomenka, ki se deli v mnogo podpomenk. Smisel potovanja za nekoga je to, za drugega spet nekaj drugega. Nič od tega ni napačno. Mogoče ravno nasprotno. Vsekakor ne gre pričakovati, da bo katarzična funkcija potovanj pri vsakomur razumljena iz prve, brez kompromisov, v detajle … Sam sodim v to skupino. Katarzično, namreč….

Nedelja je očitno posvod nedelja. Ne samo to, da stoji mesto, danes smo statični tudi mi. Pravzaprav mineva dan, ne da bi se premaknili za več kot nekaj metrov. Rešuje nas špansko-slovenski slovar in domač šnops. Ja, igramo se igrico ugibanja španskih besed. Tisti, ki ne ugane, mora piti. Precej brez pomena tale igra, ker si po dveh neuganjenih besedah itak nisem zapolnil nobene več. Opa, vem eno. Njonjo (zapisano fonetično) pomeni otročji. Yo soy njonjo. Si. Muy 🙂 pero me gusta! 🙂 Danes je dan za planiranje….