Ko nimaš pojma, kaj greš gledat v kino, potem pa te fičlm prilepi na sedež in si, ne da bi se zavedal, bašeš kokice v usta, kot da je to zadnja hrana na svetu, pozabiš na svet okoli sebe. No, tako. Recimo, da je Nepal ta film. Sem sva prišla brez pričakovanj. Z nekaj skromnimi željami v smislu “bova malo hodila naokoli za kakšen dan dva, kakšno urico na dan”. Pa se je izkazal za deželo pod soncem, ki ji klišejski slogan “Once is not enough” paše kot…

Ura je bila nekaj čez 4 zjutraj, ko me je prebudila neprijetno mehak dotik na obrazu. Zavit v debelo odejo sem uspel hkrati z obraza odstraniti veliko belo veščo in se poln adrenalina prebutiti. Zvečer sem zaspal malce zadihan. Ob vsakem daljšem stavku mi je na koncu zmanjkalo sape, to jutro pa je bilo že bolje. Prespala sva na Machhapuchhare Base campu, na višini 3700 m zgolj zato, da bi naju ne presenetila višinska bolezen. Bruhanje, slabost, vrtoglavica, glavobol. Ne, hvala. Danes ne. Med zajtrkom sem razmišljal o…

Greva? Greva! In sva šla proti baznemu kampu pod Annapurno.

Ura je že pozna. In midva pakirava še zadnje nujno potrebne stvari za 10-dnevni treking do Annapurna Base Camp. Mudi se nama spat, zato bom kratek. Ne veva, kaj naju čaka. Nisva sploh v formi. Greva brez vodnika in brez nosačev. Imava mapo in imava voljo. Pa da vidimo. 🙂 Preberi tudi kaj od tega Adijo Nepal. Hello Tajska. Annapurna Base Camp (2. del) Brezplačna e-knjiga: 100 nasvetov za popotnike Knjige v žilo! Najboljše, kar sva prebrala ……