Povsod je lepo
Trenutno v Sloveniji. Kam pa dalje? :)
Trenutno sva v Ubudu, Bali.
Naslednja destinacija: eno tropsko bova užgala :D
Najini brezplačni vodniki
Snami kakšno brezplačno e-knjigo! :)
Bikaner je prijazno mesto v puščavski državi Rajasthan, od koder greste lahko na čudovit safari s kamelami. Železniška postaja je precej blizu mesta, kjer je nekaj hotelov, vendar midva priporočava hotel pri Camel Manu, ki se imenuje Vijay’s Guesthouse (malce zunaj centra, rikša okoli 20 INR iz železniške), ki ima zelo čiste sobe za 500 INR in organizira kvaliteten kamelji safari v puščavi (cena: okoli 1400 INR/dan/osebo). Poleg kameljega safarija greste lahko do lokalnega marketa in si kupite zmaja za spuščanje po zraku, obiščete čudovite stare ulice mesta z značilno…
Zdaj vem. Če bi se odločal še enkrat, bi prepričal Katko, da greva s kamelami v puščavo Tar za 5 dni. Vsaj 5 dni. Morda še več. Morda bi jo prepričal, da greva iz Bikanerja v Jaislamer. 300 kilometrov. Neskončno polje zlatorumenega peska z razmetanimi drevesi in grmički vzbuja občutek svobode in strahospoštovanja. Ko sem med pozibavanjem visoko na grbi moje kamele razmišlal o tem, kako naravno je preživetje v puščavi najinim vodnikom in na drugi strani, kako bi mene puščava v nekaj dneh dobesedno pojedla, sem jo vzljubil….
Katka se je samo lahno obrnila in izdahnila enega tistih zgodnjejutranjih medmetov, za katere sedaj že vem, da pomenijo “kam greš?”. “Na streho, ti kar spi …” Najin hotel se nad mesto Bikaner dviga nekaj nadstropij visoko in na koncu širokih in z golobjimi iztrebki simpatično postlanih stopnic ponuja vhod na kamnito strešno teraso. Mesto se je ravno spogledovalo s prvimi sočnimi žarki, ko sem uspel pogled vreči na vse njegove strani. Horizont se je risal zgolj v bledi, od puščavske vročine in peska zabrisani črti, rjavkasto-rumene z ornamenti…
Skozi ozek, verjetno več kot 10 metrov dolg prehod iz ulice nekam v notranjost visokih betonskih sten, sva ob 6 zjutraj, ko se je v mestu Bikaner 310 kilometrov od meje s Pakistanom ravnokar začelo daniti, v druži zaspanega fanta vstopila v tih in temen hotelski hodnik. Za 350 rupij (kar je nekj več kot 4 eur) sva najela sobico, ki se od svoje dražje sestrice v spodnjem nadstropju razlikuje le po (citiram): It is a bit more noisey. Naložena z (začuda, a hkrati, ko malce razmisliva, povsem logično)…
Takolele. Pushkar sva izžela, kolikor se ga je izžeti dalo. No, če vprašate Katko, je tudi Pushkar izžel njo, ampak na srečo je sedaj to že skoraj mimo. Najedla sva se, napila. Prevozila nekaj kilometrov s skuterjem po cesticah med kamenjem in puščavskimi sipinami. Sklenila nekaj bežnih in verjetno kmalu zgolj v bled spomin zabrisanih prijateljstev. Izpeljala nekaj kupčij po principu “volk sit in koza cela“. V tišini meditacije preživela nekaj prijetnih minut ob jezeru v središču mesteca in izpopolnila headstand med izvajanjem yoge na travniku pred guest housom. Jutri greva…
Zadnji komentarji