Povsod je lepo
Trenutno v Sloveniji. Kam pa dalje? :)
Trenutno smo na poti v Dominikansko Republiko
Naslednja destinacija: eno tropsko bova užgala :D
Najini brezplačni vodniki
Snami kakšno brezplačno e-knjigo! :)
Filipini ponujajo toliko možnosti in kombinacij, da bi tam lahko potoval mesece. Kaj mesece, leta! Če obožujete bele plaže posute s palmami in radi igrate nogomet z lokalnimi otročki med pastelno vijoličnim sončnim zahodom, si preberite ta 17-dnevni program poceni potovanja na Filipine. Tvoje poceni potovanje na Filipine po dnevih Trajanje potovanja na Filipine: 17 dni 1. dan: Pristanek v Manili. Prepusti se sladkemu kulturnemu šoku in se sprehodi po Manila Bayu. 2. dan: Cebu. Dobrodošel v Cebu city! Pojdi čim prej naprej in si prihrani mestno norijo. 😉 3. dan: Moalboal. Snorklanje z…
Bohol je tisti otoček na Filipinih, kjer čokolada raste v oblikih velikih hribov. Ja, res. Na Boholu imajo poleg tarzierčkov, tistih mali simpatičnih živalic z velikimi učkami, tudi čokoladne hribčke. Ne le to. Bohol ima tudi super plaže, zanimive lokalne vasice, nekaj okusnih jedi in super priložnosti za potapljanje. Najboljši način za raziskovanje Bohola je, da v glavnem mestu Tagbilaran najamete motor in se z majnimi nahrbtniki odpravite na roadtrip. Tri dni, pet, lahko tudi 10. Midva sva si vzela čas in ga prečesala po dolgem in počez….
V glavno mesto na Boholu pridete ponavadi s trajektom iz okoliških otokov. Bohol je majhen, zato greste lahko iz Tagbilarana še isti dan naprej z avtobusom, si sposodite motor ali pa se spočijete čez noč. V pristanišču vas bo čakala čreda (predragih) taksijev/tuktukov in vas hotela čim prej spraviti naprej na Alona beach. Mirno se sprehodite naprej na glavno cesto (cca 300 metrov iz pristanišča ven), ki pelje proti mestu Tagbilaran, kjer bodo na desni strani parkirani tuktuki. Za 10 PHP/osebo boste dobili prevoz do hotela ali avtobusne postaje…
Ta trenutek lije kot iz škafa, a na srečo je ta trenutek 24 ur po tem, kar kažejo spodnje fotografije. Skupaj s potapljači smo se vkrcali na ladjico in se podali z maskami in snorkli raziskovat korale ob otoku Balicasag. Čeprav so okoli naju plavale želve, sva 50 % vsega časa pod gladino namenila gospodu Nudeibrancu, ki ga je Katka našla 30 sekunda za tem, ko sva rekla: “Daj, greva poiskat kakšnega nudiebrancha.”
“Kam pa zdaj?” je rekla, ko sva zapustila čokoladne gričke. “Nimam pojma,” sem odgovoril. “Naprej.” In sva se peljala. Najin 50 kubični motorček je dajal od sebe vse zbrane atome moči in naju po (presenetljivo) elegenanti cesti peljal mimo riževih polj, rek in rečic, nasadov kokosovih palm, prašnih mest in slanih morskih vasic. Edino merilo dolžine opravljene poti je bila pekoča bolečina v ritnicah. “OK, dovolj,” je rekla nekaj čez četrto popoldan. “Za danes bo dovolj.” “Štima,” sem odgovoril in že čez trenutek ob zbledelem smerokazu za vaški guest-house zavil…
Na Boholu vsak dan dežuje. A sončni zahodi, zanimivo, so še vedno izvenzemeljski. Stric z brado, ki je kmalu po velikem poku risal ta filipinski otoček, je živel v zeleni hiši, se oblačil v zeleno, pil zeleni čaj iz zelene skodelice in ob končnem pogledu na umetnijo ujel solze v svojih zelenih očeh. Ja, oboževal je zeleno. In Bohol … Bohol je, seveda, zelen. V pričakovanju prijateljev, ki nama čez kakšen teden iz Slovenije prineseta dolgo pričakovani paket (Curaprox zobne ščetke, sveže domače majice, Milka čokolade, nove kreditne kartice…
Zadnji komentarji