Najin vegetarijanski roadtrip gre kot po maslu. Pristala sva namreč v mestu, ki očitno velja za prestolnico suhomesnatih izdelkov. Resno? Eno leto sanjam o domači slovenski suhi salami, a ji ne pridem blizu niti na 5000 km, ko pa se enkrat v življenju odločim, da bom za nekaj skromnih dni vegevore, pa BAM! Vsi Kitajci, Myanmarci in Tajci, pozor! Izobesimo suhe salame! Noro … A še vedno vztrajam! 😉 Sva v gorski vasici Mae Salong na višini 1800 metrov. Na zahodu gledava Myanmar. Na severu, tam daleč nekje Kitajsko….

Thaton je zelo blizu vasic različnih gorskih plemen. na sliki je gostpa iz plemena Akha, blizu pa so tudi plemena z dolgimi vratovi - plemena Karen.

Thaton je majceno mestece, ki je bilo včasih zelo priljubljeno zaradi ‘visa-run‘-ov v Laos, a je ravno zaradi nedavnih birokratskih sprememb podaljševanja vize malce potihnilo. Guesthouseov je dovolj, turistov ni več, ljudje so zelo prijazni. Popolna kombinacija za odklop. Sem boš prišel iz Chiang Maia ali Chiang Raia. V Chiang Maiu greš na severno avtobusno postajo (načeloma greš lahko peš ali pa ujameš shared taxi za 20 B; postaja je blizu hotela Mercure), kjer ujameš srednje udoben bus oranžne barve za 90 B, ki te v cca. 5 urah pripelje…

Chiang Mai ime v starem mestnem jedru veliko lepih templjev in en prijeten park v katerega se greste lahko spočiti od vseh ogledov.

Chiang Mai, simpatično mesto polno templjev, okusne hrane in masaž, je pogosta točka za ogled na Tajskem. Če sem prispete z letalom, se na letališču vsedite na avtobus št. 4, ki vas do mesta zapelje za 15 B, lahko pa si delite songthaew (rdeč taxi-jeep) za 50 B na osebo. Če pridete iz Bangkoka z nočnim avtobusom (navaden bus na relaciji Bangkok – Chiang Mai vas stane 450 B, hud VIP bus pa 800 B), vas lahko odvržejo tako rekoč kjerkoli. V primeru, da je to na neki bencinski črpalki boste najbrž za skupni…

Sediva v parku. Sonce je padlo pod krošnje zlatozelenih palm in, kot se spodobi za to popoldansko uro, je želodček glasno zaklical: “Alo, ti tam zgoraj! Boš počasi posrkbel za kakšno papajino solato?” Jaz pa kot gluh in malce zamaknjen v svoji dimenziji z mislimi povsem drugje. Buljim v ekran na telefonu. Pa malce v Katko. Pa spet v ekran. Pa Katka vame. Jaz vanjo. Želodček v papajino solato. Katka v ekran. “Kaj se je zgodilo?” me končno vpraša. “Ne boš verjela,” odgovorim in preglasim željo po papaji….

Ker mi je prepovedano se “norčevati” iz tega, da je Katka noseča in bova otroka vzgajala na Kamčatki ali pa da sva se zaročila in da letiva za medene tedne na Maldive, bom, kaj pa drugega, povedal tako kot je. Do 10. aprila ostajava v Chiang Mai-u, ki nama je iz minute v minuto ljubši. Verjetno k temu nekaj dodajo superge za tečt, ki naju vsak dan poženejo kakšen krog v cvetočem parku. Pa joga ob sončnem zahodu. Pa najbolj slastni sokovi in sveža kavica. In seveda nepregledno…

Pred mesecem ali dvema (realno tremi), sva objavila prispevek “5 azijskih mest, v katerih si želiš živeti” in v izbor uvrstila tudi mestece Chiang Mai na severu Tajske. Prvič sva ga obiskala julija prejšnje leto in se pri priči napalila na elegantnost starega mestnega jedra, vonj po sadju in čilijih, neskočne vožnje s kolesom, zelene parke za jutranjo telovadbo, umirjeno prisotnost budizma in hedonizem nedeljskega nočnega marketa. “Tukaj bi lahko živela,” je takrat rekla Katka. “Nič ni nemogoče,” sem rekel. In evo naju. Saj ne, da sva stalna rezidenta v Chiang…

Pa dajte no, kdo se zdaj spravlja na uboge Malezijce?! Najin mesec na Tajskem je tik pred iztekom. Spočila sva se, najedla do onemoglosti, malce očistila. V nedeljo letiva Indonezijo, za katero še nisva pripravila konkretnega načrta. Nekaj zanimivih stvari je v planu, ampak … saj človek nikoli ne ve. 🙂 Tole zgoraj pa je najin 360º pogled na Tajsko.   Preberi tudi kaj od tega Eno leto na poti. Pri 30 metrih pod vodo pač ne gledaš gor! Zadnji dnevi v Chiang Maiu … Juhuhu! Podaljšala sva…

“I did it my way,” je še na koncu zapel fant, ki se je skozi minute Frankove uspešnice počasi iz ženske prelevil v moškega. Oblekica, nogavice, visoke petke, umetne trepalnice, make-up, lasulja … Mi pa s cmokom v grlu in solznimi očmi. Tajska je Meka za tiste, ki želijo spremeniti svoje telo. Povečava prsi, botoks v ustnice … in seveda sprememba spola. Drugod je za slednje potrebnih veliko kovančnkov in premagovanje zahtevnega psihološkega testa, ki lahko traja tudi nekaj let. Na Tajskem je to drugače. Desetkrat manjša vsota…

Jemtiš, mal sem zjeban. Se mi zdi, da od neaktivnosti. “Ti dobro delaš na viskih obratih,” mi je rekel že … marsikdo, “in jeba je, če zmanjka bencina.” Ostalo nama je še malce manj kot 7 dni na Tajskem in potem, ko sva prišla iz samostana, sva poskušala narediti plan, kako ta čas kar najbolje izkoristiti. “Greva na jug, na morje?” “Kaj pa vem … preveč folka.” “Ja, pa še drago je.” “Greva kar nekam še bolj na sever?” “Bilo bi lepo, ampak potem morava letet v Bangkok.”…

Zdaj pa ne vem, a je Tajska tako draga ali pa preprosto ponuja toliko vsega, da se konec dneva pač “nabere”. Ko sva prišla v Bangkok iz Nepala, naju je vrglo na rit. Iz super sobe za 6 eur v Kathmanduju sva pristala na majhni, a čisti, sobici za 10 eur nekje ob glavni žurerski ulici. Iz obilnih porcij riža (dal bhat), sva prešla na okusne, a skromne porcije pad thaia. Iz poceni rikš, ki so jih po zaprašenih ulicah vlekli krhki možje, do dragih tuk-tukov z izpušnimi cevmi, ki se…