Vožnja iz Kandyja do te veličastne gore Sigiryja, za katero še danes ne vedo ali je bila samostan, utrdba ali “kar nekaj”, bi lahko trajala še kaj več. Tri ure se sicer slišijo precej veliko za neutrudno borbo ritnic s trdimi preozkimi stoli, v nobenem vodiču, nobenem TripAdvisorju in Lonely Planetu pa ne piše vsega tega, kar ti takšna vožnja da. Ne le, da se vedno, prav vedno najde nekdo, ki do naju pristopi povsem brez pričakovanj, da bova od njega “nekaj kupila” in se tako iz tega…

Se vedno sva v mestu Kandy. Po plazah Negomba, kjer sva vse skupaj zacela, je tole mestece ob jezeru in med gorami verjetno tisto, po cemer je Sri Lanka najbolj poznana – po zeleni barvi. Obdana s plamami, zeleno travo, pisanim sadjem, blescece oranznimi menihi in snezno belimi pticami uzivama v super sobici. Nisva je nasla sama. Do sem naju je pripeljal Namal. Namal je star 31 let in je “very unhappy”, kot pravi sam. Isce ljubezen svojega zivljenja. Naju in se dve simpaticni Slovenki je odpeljal na…