Če je prva obrambna linija, ki jo je gospa Indonezija postavila v želji po obvarovanju svojih najbolj skritih in nedotaknjenih kotičkov, lokacijska oddaljenost in razpršenost njenih 18.000 otokov ter s tem povezane logistične zagonetke, ki jih moraš kot spoštljiv obiskovalec preudarno reševati iz dneva v dan, potem je njena druga obrambna linija prav gotovo peščica ljudi, ki so, se tolažim, začasno oslepeli od blišča kovancev iz Zahoda. Naj bo turizem v razcvetu, kot denimo na Baliju, ali pa zgolj njegova embrionalna oblika, kot je bil najin tedenski trekking…

Notranjost Floresa je drugačna. Ni klasična popotniška destinacija in zato te mesta, ki jih srečuješ na poti ne sprejemajo s tisočerimi dražljaji namenjenimi samo tebi in ljudje, ki jih srečuješ so preprosto to – ljudje. Vse kar želiš videti ali doživeti, je prepuščeno tebi. Znajdi se in uživaj ob tem, kar vidiš, ne ob tem, kar želiš, da bi videl. Včeraj sva denimo midva pametnjakoviča gonila najin mestni skuter tako daleč v hrib na lovu za enim drobnim “rdečim” jezerom, da sva se po kakšni urici vožnje med…

Z vašo pomočjo, s pomočjo nekaj več kot 10.000 bralcev najinega bloga, sva se s Katko uvrstila med 16 zmagovalcev enega največjih svetovnih natečajev popotniških blogov The Big Blog Exchange. Na natečaj se je prijavilo skupaj 633 bloggerjev iz vseh kotičkov sveta, končno besedo pa je imela žirija, ki je izmed 100 prvouvrščenih na podlagi vaših glasov izbrala 16 zmagovalcev. No, pa sva bila tudi midva med njimi. Novico sva izvedela po res prijetnem, a hudo napornem dnevu, ki sva ga preživela na lesenih, natlačenih klopcah v “avtobus” spremenjenega tovornjaka….

Že nekaj dni “lutava” po stranpoteh. “No, mister, there is no bus,” nama pravijo, ko želiva nekam, v kakšno vasico tam nekje. Pa ga najdeva. Bus. Bolje rečeno kamion, v katerega so zadaj pritrdili klopi eno zraven druge v razdalji dveh petih dolžine moje stegnenice. Čez ceste, skoraj ceste, ne-ceste in tisto, kar je manj kot to. Kakšna urica po njihovo, najina kaže vsaj tri. Živiva pri šoferju avtobusa, ki je na moje vprašanje, če se v bližini nahaja kakšen poceni hotel, odgovoril: “Lahko spita pri meni, če…

Ta trenutek se gužvava nekje na drobnem avtobusu v notranjost otoka Flores. Ja, ta objava je bila dana na “Schedule“. Ubistvu ta trenutek sedim za veliko leseno mizo tik ob recepciji v enem izmed “tapoceni” hotelov v pristaniškem mestecu Labuhan Bajo. Obute imam nogavice, ki začuda ne smrdijo. No, razen po instant kavi, ki jo je Katka malo prej razsula pred vhodom v najino sobo z najmehkejšimi jogiji na tej strani poloble. Nekaj kašljam, kiham, teče iz nosa in malce hrope, ko vzdihnem. Z vami bi rad delil še…

Za 33 eur na dan, za oba, vse všteto, sva našla tale kotiček sveta, ujet med otoki otočja Flores. Včasih brskaš po vodnikih, iščeš informacije in se zaletavaš v steno, pa ni nič. Včasih pa se vsedeš na kar eno ladjico, greš uro pol proti horizontu in prideš sem.     Preberi tudi kaj od tega Še nekaj Kanawe skozi moje oči Nekje … na Kanawi. 14 nasvetov za popotovanje po Floresu 5 “hočem domoooov!!!” trenutkov

“Ampak zdaj pa počivava kakšne tri dni,” je rekla Katka. Ogromen nahrbtnik na hrbtu in tamanjši na prsih sta z utrujenimi očmi zgolj zaokrožila podobo izmučene popotnice, ki je pravkar zaključila 40-urno popotovanje iz otočkov Gili na vzhod, na otok Flores. “Ja,” sem se strinjal, “dva, tri dni lepo, da se spočijeva in narediva plan.” “Tri dni minimalno,” je potrdila. “Lepo u easy,” sem še dodal. Minila je ena noč, ko me je zjutraj ob šestih zbudila kurja polt, ki sem jo dobil zaradi nadnaravno lepega petja iz mošeje čez cesto in čez nekaj…