Sem čisto pri miru in opazujem, kako ob sončnem zahodu spreminjajoča se barva neba določa intenzivnost barv templjev, ki se s svojimi narezljanimi strehami sramežljivo bohotijo visoko nad menoj. Za menoj leži brezdomec, katerega barva kože se počasi kameleonsko navdaja temnih barv njegovih oblačil. Ali vsaj tistega, kar je ostalo od njih. Vonj zraka ne ustreza prelestnemu rumeno-rdečemu ozadju. Smrdi. Po sečnini, po iztrebkih. Pa kislem. Po izpušnih plinih. Zvok zvončkov, ki jih mimoidoči nežno zvončkljajo ob raznoraznih mini templjih in spomenikih božanstev, se spajajo z zvoki težkih…

Newari so ena izmed manjšin v Nepalu. Le okoli 1,5 % prebivalstva. Znani so po relativno visokem dohodku in seveda s tem povezano mentaliteto, da je potrebno v življenju dobro jesti in se veseliti. Bingo. Izbrskala sva tipično Newari restavracijo, si naročila že sestavljen reprezentativen meni in dobila sledeče: Predjedi – ocvrt krompirčev v tradicionalni mešanici začimb – trije ovčji momoti – popražena sojina semena – fižolova juha Glavne jedi – basmati riž – črna leča – ovčje meso v sladki omaki – meso divjega prašiča mariniranega v lokalnih začimbah…