Potovanje v Myanmar: Sončni zahod v Baganu

Najinih 26 dni v Myanmaru se počasi izteka. Lažem. Se hitro izteka. Ker sva bila tako zelo omejena s časom in ker vsi tako norijo v stilu “tole moreš pogledat preden se pokvari in pride sem še več turistov”, sva norela seveda še midva. Ne ravno v najinem stilu, pa vendar. Recimo, da je bilo vredno in recimo, da ko prideva drugič sem, narediva vse povsem drugače. 🙂 Nekaj napotkov za tiste, ki vas pot vodi na potovanje v Myanmar, sva zbrala v tem brezplačnem vodniku TOP20 nasvetov za…

Čeprav v Myanmar dere (dobesedno!) milijone turistov, se v tej zlati državi še vedno najdejo kotički, ki še niso posrani z odtisi salomonk. Midva sva imela srečo, da sva zatavala v mestece Hsipaw, severovzhodno od Mandalaya, pohaklala super prijaznega in ustrežljivega vodnika Ax Sai-a in se z njim odpravila na nenormalno lep in bogat 5-dnevni treking iz mesta Hsipaw v Kyaukme. Bila sva sama. Midva in najin vodnik. Ker je govoril perfektno angleško, sva izvedela tono informacij. Dve toni informacij. Jedla sva pečene strupene črne čebele, ocvrte rdeče mravlje, fermentirane čajne…

Hsipaw nudi najboljši trekking v Burmi (Mynamar). Na sliki so otroci iz gorskih vasic. Te poti večina turistov ne pozna, zato je ta izkušnja res posebna.

Hsipaw je majhno mestece oziroma bolj vas, ki je iztočišče za luškane enodnevne izlete ali pa malo daljši trekking okoli čajnih plantaž in hribovskih vasic. Najin terkking iz Hsipava do Kyaukme (sosednje mesto) je bil ena izmed najlepših izkušenj v letu potovanja po Aziji. Vožnja z vlakom do Hsipawa velja za eno najbolj zanimivih voženj na svetu. Iz Mandalaya greste ob 4 h zjutraj in se na skakajočih tirih vozite 11 ur za 4 $ ali iz Pyin oo Lwina za 3 $. Vlak bo naredil celo manjši postanek na znanem…

Papa Myanmar. Bilo je lepo in sladko. Zdaj pa dalje proti Vietnamu. Vmes pristaneva še v Bangkoku za nekaj ur, ravno dovolj, da si na letališču privoščiva kakšno super tajsko specialiteto. No … verjetno sploh ni takšne nuje. Za vietnamsko hrano, sploh v delti reke Mekong, kamor naju vodi pot, pravijo, da je ena najboljših. Predvsem najbolj svežih. Naj se vam zvrti. Tole je najin 360º pogled na Myanmar. Želiš tudi ti v Myanmar? STA Potovanja sva prepričala, da naredijo eno super akcijo za let iz Ljubljane v…

There is no excerpt because this is a protected post.

“Neverjetni so,” je rekla Katka in iz kričečih zvočnikov poskušala ujeti item. “Glavnega meniha ni doma,” je z nasmehom razložil Axsai, “pa so si privoščili.” V vasi sta bili poleg glavnega samostana, v katerem smo živeli zdaj že tretji dan, še dve veliki leseni hiški, ki sta služili kot bivalni prostor za menihe in nune. Z nekaj prostora na dvorišču, lepo urejenim vrtom in seveda pisanimi budističnimi okraski. In ker je v sosednji vasi ravno te dni potekala 3 x 24 urna molitev, pri kateri so morali prisostvovati…

“Sta mislila, da bomo končali pri ocvrtih čebelah?” nama je z nasmehom dobro jutro voščil najin vodnik, zdaj že vse bolj tudi dober prijatelj Axsai. “O-ou,” je rekla Katka in sedla za mizo. Ura je bila nekaj čez šesto zjutraj in ker smo prejšnji večer izmučeni zaspali že nekaj čez osmo, smo brez večjih težav prehiteli sonce. “Pečene rdeče mravlje,” je rekel Axsai in pred naju postavil skodelico drobnih bitjec s še bolj drobnimi nožicami. “Črne mravlje niso dobre, smrdijo. Rdeče pa so malce kiselkaste in zato zelo…

“Si za nekaj drugačnega?” sem jo vprašal, ko mi je ob zajtrku prisedla z zaspanimi očmi. “Vedno,” je odgovorila, prava popotnica. “Povej …” “Na pot sem se podal zgolj trikrat,” nama je po prvih nekaj urah hoda in ob prvem postanku za čaj zaupal Axsai, najin vodnik. “Nazadnje marca letos.” Čeprav se večina popotnikov, ki zaide v te konce Myanmara, odloči zgolj za dvodnevni trekking do 10 kilometrov oddaljene vasi, sva se po tehnem premisleku in nekaj kar-bo-pa-bo, midva odločila za 75 kilometrov dolg “sprehod” skozi vasice, poti…