Ashramov je v Indiji kot cerkva v Sloveniji. Na vsakem koraku. Ampak naj vas tale moj uvod ne zavede. Ashram ni (izključno) religiozna zadeva. Že res, da temelji na filozofiji hinduizma, a brez skrbi. Ne boste hodili k “verouku”. Ashrami so predvsem kraji, kjer se pod mentorstvom vodij združujejo posamezniki, ki si želijo, recimo temu, umirjenega in uravnoteženega življenjskega stila. Midva sva bila 14 dni v Shivananda Ashramu na jugu Indije. Ja, je malce bolj “komercialen”, a za razliko od nekaj drugih, kjer sva bila ali pa sva…

Indija je kot kozarec velikih, sočnih, s pekočo papriko polnjenih oliv. Lahko jih obožuješ, oblizuješ, srkaš, grizljaš in užiješ vsak grenko-kislo-sladki atom. Lahko pa se ti zgolj ob pogledu nanje, kaj šele ob stiku ogabno slanega okusa s tvojimi brbončicami, obrne peristaltika in na mizo predse povržeš še tisto nekaj bureka, ki si ga včeraj ponoči uspel poslati v želodec pivu in tekili na pomoč. Če razmišljaš o tem, da bi stopil v vrsto na indijski ambasadi, izpolnil goro obrazcev, neznancu zaupal svoje bančne izpiske in po vrhu…

“Nič ni nemogoče,” odgovorim na kratko. In seveda suvereno stojim za tem. Seveda pa je celoten pristop k delu med potovanjem odvisen od odgovora na eno samo vprašanje: Kakšen je tvoj cilj? Če  strmiš k temu, da boš preživljal dolge urice ob štetju cekinov in prestavljanju decimalne vejice v desno, potem sem prepričan, da se bo vsakršni načrt izjalovil. Moj cilj je preprost: ohranjati možgane na visokih obratih in najti način, da ob vsem tem v novem okolju z odprtimi rokami (beri: sinapsami) sprejemajo vse nove dražljaje in…

Ko se je pred nama po več kot 40 urnem popotovanju iz celinskega Delhija do pikčastih otočkov sredi Bengalskega zaliva narisala turkizno modra podoba otočka Neil, ni trajalo več kot pol urce, da sva poklicala letalsko družbo Spice Jet in po presenetljivo kratkem pogovoru uspela povratno karto prestaviti za 20 dni. Tako, en mesec brez interneta, brez televizije, brez stika s tem, kaj se dogaja po svetu. Andamanski otoki ležijo tako daleč od celinske Indije in tako blizu indonezijski Sumatri, da je potrebnih kar nekaj dni, da človek skalibrira…

Doumel sem, da je človek veliko bolj sit, če jabolko deli še z nekom lačnim. Preberi tudi kaj od tega Annapurna Base Camp (1. del) Table, kuhanje in driska. Klasika. Še en dan pa bo “Happy Holi” Rajasthan aka “Nekje ob Pakistanu”

… no, razen kakšne krave na cesti in tistega strica, ki smo ga za las zgrešili pri 1:27. 🙂 Midva pa naprej raziskujeva Madurai. Preberi tudi kaj od tega “Izjemne pogajalske sposobnosti” India 360° Puščava Tar. Krožnica.

14 dni naju še loči do odhoda. In čeprav je jutri novo leto, se letos prav nič ne ozirava nanj. Najino letošnje novo leto se zgleduje po julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, in pri katerem novo leto pade ravno na 14. januarja. 🙂 In ko sva se takole pripravljala na odhod, so se seveda pojavili določeni pomisleki, strahovi, skrbi … Preberi tudi kaj od tega Brezplačna e-knjiga: 100 nasvetov za popotnike Prva pomoč na zemljevidu Potovanje v Indonezijo: Top 20 nasvetov Elektro 5000

Ni ga bilo potovanja do sedaj, da se bi pred vsakim premikom poglabljal v črno-beli Lonely Planet. Kje prespati, da bo najceneje, kje jesti, da bo nekaj posebnega, kam na ogled in pustolovščino. Pametno razdeljena poglavja do potankosti tako, kot to potrebuje vsak popotnik. Enostavno in pregledno. Budget, mid, high end. Za vsakega nekaj. Pa se mi je kljub temu vsaj v 70 % zgodilo to, da je hotel, ki je bil v Lonelyju naveden kot low budget, kar naenkrat postal pravi mansion in je tako potrojil svoje cene. Da…

Bil je nek pogovor, nekoč nekaj let nazaj. “Mic, ti ki si bolj za te zadeve … ti si že prav gotovo kdaj wwoofal, ne?”. Kaj sem? “Nimam pojma, kaj je to. Wwoofal?” Pa mi je na kratko razložil, da gre on s tem na na Irsko. Za nekaj časa. Delat nekam, na eno samotno kmetijo. Misel je ostala v mislih in ko sem pred nekaj tedni pobrskal po zgodovini najinega pogovora, sam lahko raziskal dalje. Wwoof – Opportunities on Organic Farms: Linking volunteers with organic farms and…

Mojega doživetja v ashramu Amritapuri, tam na jugu Indije, nisem razglašal na veliko. Bilo je nekaj tako intimnega, da bi izgubilo prav vsako vrednost, če bi to poksušal ubesediti. A občutek ostaja. Tam sem ga doživel eno popoldne, nekje četrti ali peti dan, po intenzivni meditaciji in ob spremljavi transcedentale glasbe. Odneslo me je. Izven telesa in me vrtelo po prostoru. Saj vem. Boste rekli, da je vse v glavi. No, kje pa naj bo drugje?! Za najino potovanje iščeva ustrezen ashram. V Indiji bova nekje od sredine…