Takole nekako, če je to potrebno, obrazložim dejanje, ko izpod kupa umazanih in že po kislo-prašnem dišečih majic privlečem svojega laptopa. Spomnim se sestanka v Sputniku nekje 3 ali 4 leta nazaj, ko sem ves entuziastičen dvema kolegoma razlagal svoj življenjski načrt, kako bi Mic šel potovat v Azijo, kako bi Mic rad imel nekaj v Sloveniji, za kar bi še vedno delal od tam, kako bi Mic rad, da je ta, sicer na prvi pogled mission impossible, njegov lifestyle. Mislim, da sta si takrat morala nadeti pokerface, da…