… in smo šli v njegovo vas. Ker je bilo za nami že nekaj ur jadranja po turkiznem morju, je bila moja prva misel, seveda, hrana. V vasici pa vse zaprto. Zakaj? Najin spontano nastali vodnik nama je razložil, da je a.) ravno čas nizke sezone in da turisti sem pokukajo šele konec junija in b.) da še vedno potekajo sankcije proti koleri in da so preventivno zaprli vse lokalne restavracije. In kaj nama je preostalo? Napadla sva prvega prodajalca sadja. Nič lepšega. Ananas, pasijonke, čez sto metrov pa smo dva…

Mjanmar zlata. Bali zelena. Kanawa modra … Zanzibar turkizna. Živiva ob plaži. Do nje naju pelje žametna, 30 metrov dolga preproga iz peska, ki mu zavida tudi moka. Ko teta Oseka morje posrka vase, nastane kilometer dolgo igrišče za lokalne nabiralce vsega tistega, kar morje tam pusti. Rakci, školjke in verjetno še kaj. Ko pa jo zamenja gospa Plima in k čajanki pokliče še gospoda Sonce, takrat se čez Zanzibar vlije galaktična galona turkizne barve. Bolj turkizno od tega ne gre. In če ne bi imel sončnih očal (zaradi česar posledično…