Pravkar sva se vrnila z masaže. 250 bahtov, 6,5 eur za eno uro. Pol ure stopala, pol ure hrbet in ramena. Vse skupaj zavito v kung-fu pornič. Še zdaj nisem čisto prepričan, a me je zmasiral, al nažgal. V vsakem primeru je bilo vrhunsko. Še bi. Prosim. Danes je najin zadnji dan v Bangkoku. Kot pridna kužka sva ga poscala na vseh koncih in krajih. Že na zadnjem obisku tam maja 2015, sva osvojila nekaj njegovih trikov, kot so denimo super poceni lokalni prevozi in avtomati, kjer en…

Pravijo, da Bangkok še lahko preživiš “on a budget“, tudi Chiang Mai še gre, ampak tajski otočki … ti pa ne prizanašajo denarnici. Pa sva naredila test. Na otokih sva preživela en mesec, obiskala sva jih ravno takrat, ko je nekje nad Andamanskim morje že nastajal monsun in se počasi pomikal proti nam. Počasi. Le tu in tam naju je namreč presenetil topel dež. Kljub temu, da sva varčevala, nisva bila prikrajšana za prav nič. Ravno obratno. Ker sva bila primorana iskati poceni doživetja, sva pogosto prišla v stik s…

Ko Samui je največji otok trojčka Samui-Phangan-Tao in nudi kar nekaj aktivnosti in znamenitosti. Iz Bangkoka si lahko enostavno uredite avtobusni prevoz na Ko Samui (za ceno 650 THB). Cena vsebuje prevoz do avtobusa, nočni avtobus, prevoz s kombijem in ladjo. Prispeli boste v mestu Nathon (ki je odlično za opazovanje sončnega zahoda), od koder lahko dobite precej poceni organiziran prevoz. Do plaže Mae Nam boste plačali 60 THB/osebo. za leseni bungalovček ob čudoviti plaži boste odšteli 400 THB/noč v Silent bungalows. Cene v resortu so precej drage,…

Koh Samui, Tajska.

Lani poleti sva pristala v Jakarti, glavnem mestu Indonezije. Katka je brskala po Instagramu in navdušeno razlagala o nekem Kevinandi in neki Kadek in nekem Rizagu. “Uau, kakšne fotke!” sem ujel. “Noro, obvladajo!” ali pa “Kako jim to uspe?!” Pa sva jim poslala sporočilo, malce počakala in čez nekaj ur že klepetala z njimi v eni izmed uličnih restavracij na Jalan Jaksi v središču mesta. Skupni interesi, skupni cilji, skupne želje. In smo postali prijatelji. Pred nekaj dnevi, nekaj ur po tem, ko sva prispela na Koh Samuiu,…

Kako jim uspe? Kako? Poznajo taprave ljudi? Imajo samo še eno ledvico? V velikih torbah “švercajo” heroin? Kako? Kako nekaterim uspe živeti na rajskem otoku ujetem med valove turkiznega morja? In zakaj tisti drugi na drugem koncu sveta ta isti trenutek vse svoje premoženje, čas in energijo vlagajo v sterilno stekleno pisarno s pogledom na sosednji nebotičnih, preosvetlen jumbo za tanovi Lexus in krpico zelenega parka tam nekje v daljavi. Ne vem. In ne razumem. Pa bi dal vse, da bi mi nekoč uspelo pripadati skupini prvih. Ljudje, million dollar…