Papa Myanmar. Bilo je lepo in sladko. Zdaj pa dalje proti Vietnamu. Vmes pristaneva še v Bangkoku za nekaj ur, ravno dovolj, da si na letališču privoščiva kakšno super tajsko specialiteto. No … verjetno sploh ni takšne nuje. Za vietnamsko hrano, sploh v delti reke Mekong, kamor naju vodi pot, pravijo, da je ena najboljših. Predvsem najbolj svežih. Naj se vam zvrti. Tole je najin 360º pogled na Myanmar. Želiš tudi ti v Myanmar? STA Potovanja sva prepričala, da naredijo eno super akcijo za let iz Ljubljane v…

… in prav je tako! 🙂 Najela sva motor in se za razliko od velikih avtobusov prepolnih turistov podala na ceste Mandalaye sama. Z dvema čeladama. In fotoaparatom. In prvim ciljem, da najdeva brivca. “Can you shave me?” sem vprašal. “ခင်ဗျားေနေကာင်းရဲ့လား။,” je odgovoril. “You shave me?” sem poskusil še enkrat. “ဗမာစကား,” se je široko nasmejal. “OK,” rečem in se predam. Ne zajebavam se, ampak fantje so me imeli kot kralja. Štirje okoli mene. En me je bril in strigel, dva sta me masirala, tretji mi je umil lase,…

Moja jutranja računica, da bova vse skupaj zmogla peš, bi naju prav gotovo pokopala. Čeeeeee … se ne bi nekaj metrov stran od hotela naše prijazen Mandalayec (ja, prebivalec Mandalaya) in nama dobesedno v roke porinil dve starinski mestni kolesi. Eno s škripajočim zadnjim kolesom (Katkino), drugo brez zavor (moje). In kaj sedaj? Nič drugega, kot pogumno na tripasovnice skupaj s tavelikimi tovornjaki in novi pustolovščini naproti. Aja, no. Ni nujno, ampak zavoljo tega, da bomo na isti valovni dolžini, klikni sem in predvajaj tale komad. Saj vem,…