Počasi zaključujeva najino pot po Baliju in otokih otočja Nusa Tenggara na njegovem vzhodu. Kar nekaj časa sva prebila v super hiški v Ubudu na Baliju, šla za 10 dni na mini otoček Gili Air, prečkala Lombok, Sumbawo in zdaj nekaj manj kot tri tedne odkrivava “zajebano”, a neokrnjeno notranjost Floresa. Če je dan dober, imava tudi pet obrokov, če je slab, preživiva tudi z enim slabim. Seveda ima rajši te taprve, čeprav jih je manj. In še manj je takšnih, kjer si v kakšni res hudi restavraciji privoščiva…

Andamanskih otokov je 325. So nekje na sotočju vplivov Myanmara, Indonezije in Indije. (Poglej na tole mapo, če te zanima, kje točno.) In prav takšno sotočje in raznolikost daje pravi pridih otoški hrani, ki se želi na vsakem koraku pokazati v vsej svoji veličini. Primarna hrana na otoku so seveda ribe, takoj za petami pa so jim domači kokosi in, na najino veliko srečo, mangoti, ki so se ravnokar bohotili na vrhuncu sezone. Težko si človek predstavlja karkoli lepšega, kot pa da se s motorjem voziš po otoku…