Vsakokrat, ko se moje misli naravnajo na to, da bom naslednjih nekaj dni preživel bodisi v ashramu ali pa samostanu, bruham. Tako je bilo prek 3 leti v Amma ashramu, letos v Shivananda ashramu in ja, tudi na poti v budistični samostan Wat Tam Wua sredi gozda nekje na meji med Tajsko in Burmo ni bilo prav nič drugače. Dvakratni pljusk, pljask in škloc na ogabnem WC-ju avtobusne postaje, pa sem se sčistil tik preden sva se podala na 4 urno pot. In deževalo je. Kako lahko po neprestanih…