Mumbai je pravzaprav precej simpatičen za veliko mesto. Ljudje so prijazni in zvedavi, majhnih restavracij je veliko.

Če si bral Shantaram, potem se pripravi na podoživetje prvih nekaj strani. Vse poti v Mumbaiu vodijo v predel imenovan Colaba, kjer se najde prav za vsakogar kaj. Najboljše prevozno sredstvo za prevoz iz letališča, železniške ali avtobusne postaje so pre-paid taksiji, ki ti zagotavljajo, da boš plačaš standardno ceno. Od letališča do Colabe boš za neklimatiziran taksi odštel cca. 350 INR. Od glavne železniške postaje Chhatrapati Shivaji Terminus pa cca. 100 INR, čeprav od tukaj do Colabe je zgolj 3 km, ki se ti jih splača prehoditi. Prihraniš, pa se super…

In se poslavljava. Po 100 dneh in noro zanimivem vstopu v Indiju na njenem jugu (klikni sem za prispevek o tem), se jutri iz mesta Varanasi prek nekaj krajev odpravljava na 30-urno pot v Nepal. O ja, privoščila sva si. Za prvi 7 ur vožnje z vlakom sva si za zadnjič privoščila kar 1st class! 🙂 Ko sva včeraj sedela na razgreti betonski polički in nemo opazovala, kako le nekaj metrov stran od naju na kupih žarečega lesa žgejo trupla, eno za drugim, sva ugotovljala, da naju je…

… tako mi je od nekdaj zvenela tale indijska država Rajasthan. Tam nekje ob meji s Pakistanom, malce nevarna, malca temačna, levo od Delhija. Siva in temno rjava. Puščavna. Skratka, Goa nama ni bila usojena. Najboljše od vsega je bilo seveda tole mini stanovnjce, ki sva ga najela za cel teden, vse ostalo pa nekako ni bilo to, kar sva si želele in pričakovala. Goa je lepa in ljudje so prijazni, ampak ne daje utripa srcu. Stran, ki jo je napisala v najini potopisni knjigi je brez vsebine….

Začetek tedna sem preživel s Sheldonom. Zase pravi da je Kanadčan, čeprav izgleda, govori, se obnaša in predvsem še vedno razmišlja kot Indijec. Toda on ima kanadski potni list. Uuuuu, prav, potem pa res nisi Indijec 🙂 Zanimivo je, kako lahko en večer na drugem koncu sveta ustvari tako močno prijateljsko vez. Samo en cigaret v Mumbaiu na stopnicah pri Gate of India je bil dovolj, da naju danes veže nekaj močnejšega. In ne, nisem samo jaz sam s temi občutki. Njegov “I love you, man!” je bil…

Pravijo, da predstavitve ne smeš nikoli začeti z opravičilom, z izgovori. Začenjam z opravičilom in izgovori. Ne znam. Ne gre. Ne zna. Nikakor, pa če se še tako potrudim, ne morem prek videoposnetkov prikazati vsega tistega, kar ti lahko, potencialno, če ji seveda dovoliš, Indija ponudi. Tu predstavljena je zgolj dvodimenzionalno. Vid in sluh. Tisto, kar Indija daje prek dotika, vonja in okusa ostaja tam nekje daleč. 7000 km vzhodno od Slovenije. Tam čaka vsakega posebej. To je moja Indija: httpv://www.youtube.com/watch?v=MlZcDLxFcD8 Preberi tudi kaj od tega Indija. Foto…

Spomini so najlepši. Vedno ostane samo tisto novo, drugačno, vedno po svoje lepo. Nisem fotograf, pa vendar mi je v veliko veselje posnemati trenutke. Takšne in drugačne. Tukaj je galerija fotografij iz mojega potovanja po Indiji na prehodu iz 2010 v 2011. P.s. Blog sem malce posodobil in sicer tako, da se s klikom na fotko ta odpre, potem pa lahko preprosto pregledate vse fotke s klikom na gumb puščice desno. Preberi tudi kaj od tega India: The Movie Priprave na vlak. Zjeban Indija skozi moje oci. Drugic…

Se nekaj utrinkov Indije, ki mi ostajajo globoko v zavesti. Preberi tudi kaj od tega India: The Movie Indija. Foto galerija. Indija skozi njihove oci. Indija skozi moje oci. Petic

Bilo jih je kaksnih 200. Ko utegnem pobegniti od najsirsega sprektra intenzivnih drazljajev, kar jih pomnim, razmisljam. Veliko. Razmisljam sam o sebi. O tem kaj cutim, o tem kaj drugi pricajujejo naj cutim in o tem, kaj pravzaprav pricakujem sam od sebe. Gandhijeve besede niso odvec. Nikakor ne tridm, da jih razumem v celoti, cutim pa, da lahko v moji situaciji utisajo marsikaksen dvom. “Clovek je lahko svoj najboljsi prijatelj, ali najhujsi sovraznik.” Danasnji dan je ponudil nekaj novega. Bilo jih je kaksnih 250. Temnih, posutih z rozicami,…

p.s. Iskreno se opravicujem, ker ne morem nalagat fotk, ampak racunalniki so mega pocasni, ponekod nimajo USB prikljucka in ce sem cisto iskren, se mi te trenutke toliko dogaja, da ne prenesem teptanja z nogo medtem ko cakam, da se vse tole pocasi, pocasi, pocasi nalaga. Naj bodo besede v vecini dovolj … Preberi tudi kaj od tega India: The Movie Indija. Foto galerija. Indija skozi moje oci. Drugic Iščem Papuo v Indiji …

Vsako minuto izzamem do konca. Do zadnjega atoma vonja, okusa, svetlobe in dotika. Pocutim se prekomerno zasutega, pregorevam. Pregorevam, ker se moji mozgani pospeseno izklapljajo iz sfere domacih informacij v do danes nepoznano stanje. Ponovno se mi je zgodilo, da so se mi zarosile oci. Kar zgodi se, ne morem verjet. So trenutki, ko dozivim “overdose” vsega in enostavno je to najlazji nacin, da se postavim v okolje, ki mi je domace in iz katerega poznam izhod. Indija me je zajela celega in ce hocem funkcionirati normalno, moram…