No, tako nekako sva vzkliknila midva, ko nama je prijazni receptor v Beppu zabičal, naj ga nujno poskusiva v Kyotu. Okonomiyaki. Nujno! To je nekaj najboljšega! “And what is koko-loko–jaki?” “Well … i cannot explain.” Po deževni Osaki sva danes prispela v Kyoto. Na podzemni železnici se nama je sicer uspelo dvakrat izgubiti, a kaj, ko si je najin vlak sredi poti izmislil, da bo naslednja postaja pač njegova zadnja. Midva pa dol, nazaj proti začetni postaji, na random na naslednji vlak in juhuhu – spet se nama je usralo. 🙂 OK….