Če nama ne bi ukradli fotoaparata, bi bilo vse skupaj že preveč kičasto. Otočje Banda sva po 10 urah na trajektu pustila za seboj. Od tam sva vzela nekaj najlepših spominov, položila pa tudi par močnih besed, da se še vrneva. Trenutno se kuhava v Ambonu. Pikajo me komarji (Katka pravi, da so tigrasti in torej tisti-ta-nevarni), dve ogromni podgani se lovita pod mojimi nogami. Spila sva že eno pivo, ni hudič, da si ne bova privoščila še enega. Kako bi se mu lahko uprl, če pa na…

Res iz srca privoščiva vsakomur vsaj nekaj dni na tem otočju. Naj ne bodo izgovor leta, za vsakega se najde kaj. Naj finance ne prekrižajo poti, saj lahko tukaj živite za desetino tega, kar sicer zapravite v “Poreču”. In naj ne bo izgovor oddaljenost in navidezna nedostopnost. Zato namreč tale kratek vodnik! 😉 Pa gremo lepo po vrsti. Preberi tudi kaj od tega Počasi Myanmaru naproti … Banda otočje pod morsko gladino 1:11 pod vodo. Dišeči Pulau Ai