8. junija letos sem začel predvsem sam s seboj, potem pa še z vsemi vami deliti misli na povsodjelepo.com. Nekateri, no jih je kar precej, so mnenja, da tako odkrito pisanje in razkrivanje samega sebe ne sodi na splet. Češ, kaj bodo pa ljudje rekli. Saj jim dam prav, po svoje. Res ni povsem normalno, da bi nekdo vse tisto, kar čuti globoko v sebi, delil kar tako vse povprek. Do sem imajo prav, ne razumejo pa, da je to tukaj v prvi vrsti pogovor s samim seboj….

Potovanja niso samo tistih nekaj dni, ko si dejansko nekje tam daleč, ko odkrivaš sebe v tujem okolju in ko hlastaš za vsem novim. To je prva pika na ü. Neskončno polno adrenalina, upanja in volje je obdobje pred. Ko veš, da živiš samo še za tisti jutranji let tja daleč in ko vsak trenutek do tiste minute preslikaš v nekaj tam daleč. Vse kar storim v teh tednih pred odhodom povežem z Indijo. Vse. Od tega, da zjutraj vstanem in se odpravim v službo, do tega, da…

Ko so naju lani po potovanju v Irian Jayi spraševali, če lahko pripravima potopisno predavanje, sva s Tadejo bila povsem enotnega mnenja in odgovor je bil enoznačen: ne moreva. Iskreno, nisva mogla. Imeti potopisno predavanje o potovanju na katerem so glavno vlogo odigrala čustva, skriti pogledi, vonji, okusi in bitje srca je .. nemogoče. Lahko bi predavala o najini poti, 21 notranjih letih, hrani, načinu življenja in morda kanček tudi o njihovi misteriozni kutluri, a to ni to. To ne prikaže tistega, kar posameznik doživi, ko pride v…

Pa je lep dan in je FaceBook. Ja, priznam, da bi brez slednjega bil prikrajšan za marsikatero uživanje sončka. Pač, tako je, priznam. Zgubiš stike, telefonske, ne prepoznaš več skupnih interesov. Pa se je potrebno znajt. In tako smo se mi. Mislim, da se še prej nikoli nismo družili, naš izlet na Veliko planino je bil alfa. Ob potovanjih se vedno sprašujem … vedno sprašujem samega sebe, kolegi mene, domači mene, se pogovarjam s Tadejo …  je res potrebno tako daleč, zapraviti precej denarja in vsega ostalega, da…

Ceprav bi bilo verjetno bolje, da bi s temle zapisom pocakal se kaksen mesec in nato z urejenimi mislimi povzel razburkane valove v moji glavi, mislim, da je tukaj, zdajle pravi trenutek, da se izlijem. Ne rabis brati tega, res ne. Verjetno ti ne bo niti zanimivo, kaj sele vredno tvojega casa. Konec koncev je se vedno poletje in to ravno ni cas, ki bi ga bilo vredno “zabiti” pred racunalnikom. Pri nas je ura devet zvecer, tema je ze. Skoraj ze tri ure. Nedelja in temu primerna…