… v zdravniski kartoteki mi pise: “Ugriznila ga je riba.” Ja, zdravniku smo poskusali dopovedat, kaj se je dejansko zgodilo. “Piranja ga je. Doma jo imamo. Kolega Dare jo je prinesel iz nekot. Smo jo imeli v akvariju, tam kaksnih 15 cm veliko. Ja ja, pa jo je hotel primit, pa ga je ugriznila. Ce je kdo to videl? Ja je ja, babica pa mami. Babica se je razjezla na polno. Pa sej ni tko hudo, ne? Aja, ne bomo sivali, bomo samo polepili? Prav.” Tako nekako je…

Bil je nas sedmi dan, mogoce osmi. Ne stejemo vec. Ne gledamo na uro, ne belezimo dni v tednu in ne razmisljamo o trenutnem datumu. Pac je kar je. Ko sonce zaide, takrat je ura med  pol sedem in sedem. In ko je prijetna druzba na terasi nase posade in po grlu tece venezuelsko pivo, takrat vemo, da je napocil cas, da preizkusimo, kako ga zurajo domacini. Pa smo sli. S tistim prijaznim fantom, ki je visoko v zraku cuval naso Tamaro, smo mimo varnostnika brez osebnih izkaznic…