Druga najlepša stvar na potovanju je uživanje ob gurmanski hrani. Prva? Prva je občutek, da danes ne veš, kje boš jutri tak čas. Zadnjih 13 mesecev potovanja po Aziji sva se zastrupila nekaj več kot 20-krat. A če bi se bilo potrebno za uživanje ob toliko raznovrstne hrane zastrupiti še 100-krat, bi se. Katka je verjetno malce drugačnega mnenja, ampak Katka v svojem rojstnem imenu nima angleške besede za jesti. Mitja. Meatja. Večkrat sanjariva, kako bi sedaj jedla to-in-to iz Indije, pa to-in-to iz Indonezije, pa tisto-in-ono iz Vietnama. Ja,…

Če bi bil 15 centimetrov manjši, bi na Metelkovi veliko več plesal, ker moja glava ne bi neumno štrlela nad vsemi ostalimi. Če bi bil 15 centimetrov manjši, mi Katka pri fotkanju selfiejev ne bi porezala glave. Če bi bil 15 centimetrov manjši, bi lahko noge na 15-urni vožnji z busom elegantno stegnil in spal še veliko bolje. Končno. Mesto, ki utripa prijazno, počasi in barvno. Hoi An. Nekje na polovici med severom in jugom Vietnama. Naselbina ob reki, čez katero ob večerih pade sijaj tisočerih lampijončkov in mirna klasična…

S “sotrpini”, ki jih srečujeva na najini poti, smo si edini: najlepše, kar lahko zaželiš popotniku je “čim manj zadnjih dni“. Ti so res tečnobe med tečnobami. Najprej zjutraj vstaneš, pogledaš na uro (kar je sicer prava redkost), pohitiš na zajtrk, prideš nazaj v sobo, si površno umiješ zobe in v nahrbtnik nekotrolirano tlačiš vse tisto, kar leži po sobi naokoli. Saj bi se pogovarjal, ampak so misli preveč okupirane s tem, kje ujeti bus do naslednje lokacije, koliko bo stal in koliko ga boš preplačal. Ne veš,…