Po tem, ko sem se tako slastno napokal s za odtenek preveč pikantnim Chicken Biryanijem v lokalni gostilnici obdan z gospodi v belih pokrivalih, sva s Katko ta trenutek nekje nad jezerom za mizo v hiši, kjer naju (prav tako pa tudi lastnika) strežejo vsaj trije postreščki. En super prijazen suh gospod, ki ne govori prav več kot nekaj internacionalno priznanih medmetov odobravanja in dve gospe, ki sta nama prej skuhali malo (beri: preveč) rezancev in riža. Malček bova kaj pametnega postorila, potem pa hopacupa novemu dnevu naproti….