Ne, ne greva še domov. Če te slučajno zanima. Katka si je zlomila nogo, jaz pa sem oslepel na eno oko. Ne le to. Poleg tega sva oba dobila malarijo, jaz po vrhu še pljučnico in, glej ga zlomka, spet je tu vnetje penisa. Knock, knock, knock. Po enem letu trkava na les. Zdrava sva. Živa. Prav nič od zgornjega ni res. Knock, knock. Na srečo sva se izognila tudi vsem trem letalom, ki so padla neznano kam, ladji, ki je potonila nekje desno od Balija in najina potna…

Ja, točno tako. Do nadaljnjega. Sva v fazi, ko se hkrati povsem zavedava, da bova kmalu sedla na letalo proti Sloveniji, a kar nekako ne zmoreva prsta položiti na točno določeno okence koledarja leta 2015. Kar ne gre in ne gre. Zdaj bi še to in ono. Pa Kitajska je tako blizu, Japonsko se da menda preštopati in zakaj pa ne, Malezija ima menda noro dobro hrano … in zakaj res ne?! Ampak ne gre. Vse pa res ne gre. Že novembra lani sem rekel, da je tole potovanje preseglo…

Ena izmed prvih objav na blogu je bila “Kaj spakirati za 1 leto” in sedaj, po več kot enem letu na poti in kar nekaj potovalnih izkušnjah več, lahko spet napiševa seznam. Malce bolj realen seznam! 🙂 Spoznala sva namreč, da rabiva veliko manj stvari, kot sva jih spakirala januarja 2014. Pa poglejmo, kaj se je spremenilo. Preberi tudi kaj od tega Brezplačna e-knjiga: 100 nasvetov za popotnike Pregled financ po 365 dneh potovanja. Kviz: Katero potovanje je zate? Knjige v žilo! Najboljše, kar sva prebrala ……

Čeprav je potovati neizmerno in oh-in-sploh nagrajujoče in je vsak nov dan tvoj najlepši do sedaj, obstajajo seveda tudi trenutki, ko bi najraje vse nekam poslal, se ulegel v svojo čisto posteljo in prepričal babico, da ti pripravi tisto njeno okusno kosilo. A, jebat ga! Včasih pač moraš stisnit zobe (ali ritnice) in potrpeti 🙂 Ker je kmalu spet lepo. Tukaj sva opisala najinih 5 najbolj težkih trenutkov preteklih 14 mesecev potovanja. 1.) Noro utrujena na festival vročih balonov  Inle lake, Myanmar. Bil je eden tistih dni, ko sva prejšnjo…

Sediva v parku. Sonce je padlo pod krošnje zlatozelenih palm in, kot se spodobi za to popoldansko uro, je želodček glasno zaklical: “Alo, ti tam zgoraj! Boš počasi posrkbel za kakšno papajino solato?” Jaz pa kot gluh in malce zamaknjen v svoji dimenziji z mislimi povsem drugje. Buljim v ekran na telefonu. Pa malce v Katko. Pa spet v ekran. Pa Katka vame. Jaz vanjo. Želodček v papajino solato. Katka v ekran. “Kaj se je zgodilo?” me končno vpraša. “Ne boš verjela,” odgovorim in preglasim željo po papaji….

Druga najlepša stvar na potovanju je uživanje ob gurmanski hrani. Prva? Prva je občutek, da danes ne veš, kje boš jutri tak čas. Zadnjih 13 mesecev potovanja po Aziji sva se zastrupila nekaj več kot 20-krat. A če bi se bilo potrebno za uživanje ob toliko raznovrstne hrane zastrupiti še 100-krat, bi se. Katka je verjetno malce drugačnega mnenja, ampak Katka v svojem rojstnem imenu nima angleške besede za jesti. Mitja. Meatja. Večkrat sanjariva, kako bi sedaj jedla to-in-to iz Indije, pa to-in-to iz Indonezije, pa tisto-in-ono iz Vietnama. Ja,…

Pred natanko pol leta, sva se vsedla na letalo letalske družbe Saudi Arabian Airlines in poletela proti Šrilanki. V Sloveniji je po toplem decembru končno zadišalo po mrazu in nekje tam na Tajskem se je pričela “vojna”. Slovenska vlada je znova potrjevala vse zakone termodinamike in naši smučarji skakalci so poskrbeli za pestre nedeljske dopoldneve. Normalen začtek leta torej. Nimam pojma, kako bo na koncu, ampak v tem trenutku najinemu potovanju najbolj ustreza metafora mojega soočenja z Ljubljanskim polmaratonom pred nekaj leti. Najprej semi-intenzivne priprave podkrepljene v večjo…