Čeprav rad gazim po razmočenem pragozdu, ljubim dobro jutranjo kavico. In čeprav rad sopiham med grozečimi osemtisočaki, se rad vsedem na motor in raziskujem...
<div class="wp-caption alignnone" style="width: 522px"hitro bezi nas lajf...Ta njena izjava je zgolj iztocnica. Ni mi dala misliti karkoli novega, me je pa znova spomnila...
Zadnje ure se razlikujejo od tistih pred in predpredzadnjih. Imajo drugačen okus, misli so drugih barv in strah ima drugačen prizvok. Marsikaj se spremeni....
Velike nahbrtnike sva znova pustila kar nekje, se vsedla na prvo prevozno sredstvo in se podala raziskovanju naproti.
"Kam greva?"
"Kar nekam."
"Kakšne 3 do 4 urice...
Iz minute, v uro, dan in leto. Logično, vsem jasno zaporedje. Nevredno, da bi se obremnjevali s kronologijo, definitivno. Čas je tako prekleto absoluten....
Danes je najin 147. dan na poti. Tisoče kilometrov, stotine obrazov, desetine znancev, nekaj pravih prijateljev ... vedno eno in edino vprašanje. "What is...