KKK

Tole zgoraj na fotografiji so 3 stvari, vse se začnejo na črko “K”, ki mi na potovanju pridejo najbolj prav. No, obstaja še četrta, vendar je zaradi izjemne velikosti nisem uspel ujeti v objektiv. Torej: – klobuk – ker se temperature iz dneva v dan višajo in ker se do zadnjega izogibam lokalnih frizerjev (beri: “drizerjev”) – ključavnica – ker z njo zaklepava sobo in tako najino razstrešenost prikrajšava za triumfalne zmage zgubljanja ključev – Kindle – ker ni lepšega kot na dolgi vožnji z vlakom prebrati kakšno…

Takolele. Pushkar sva izžela, kolikor se ga je izžeti dalo. No, če vprašate Katko, je tudi Pushkar izžel njo, ampak na srečo je sedaj to že skoraj mimo. Najedla sva se, napila. Prevozila nekaj kilometrov s skuterjem po cesticah med kamenjem in puščavskimi sipinami. Sklenila nekaj bežnih in verjetno kmalu zgolj v bled spomin zabrisanih prijateljstev. Izpeljala nekaj kupčij po principu “volk sit in koza cela“. V tišini meditacije preživela nekaj prijetnih minut ob jezeru v središču mesteca in izpopolnila headstand med izvajanjem yoge na travniku pred guest housom. Jutri greva…

V majhnem mestecu ob svetem jezeru nekje na zahodu Indije je ta trenutek ura natanko 22:59. Trda tema je in nad menoj poskuša migetati zvezda. V daljavi slišim lajež psov in vsake toliko slaboten vetrič od kdo ve kod prinese še zvok udarcev po bobnih in motornega kolesa. Vem, da pred vrati mojega hostla na tleh zaspi gospod, ki me zjutraj ne bo prosil za drobiž in vem, da malce višje po ozki razriti potki spi še nekaj njegovih prijateljev. Tistih, ki bodo zjutraj le z nasmehom prečesavali…

Pa sva ga dočakala. Že nekje tam novembra sva celoten najin plan poskušala (ja, poskušala) prilagajat dvema ključnima datuma: Katkinem rojstnem dnevu, 1. marca in praznovanju Holija, 17. marca. Prvo sva doživela na ladjici v Kerali, Holi pa (po priporočilih mnogih, med njimi stricev Googla in Tripadvisorja) v majhnem mestecu v Rajastanu. Na kratko, kaj je Holi? Holi je star hinduistični praznik, ki ga praznujejo danes že po celem svetu, izvira pa iz Indije in Nepala. Gre za praznik, ki naznanja začetek pomladi (za nekatere tudi začetek novega…

Jaipur sva zapustila tako hitro, da sem med triurno vožnjo z avtobusom proti Pusharju, mestecu v osrčju Rajastana, skoraj slišal njegov vabljiv šepet, naj se še vrneva. Pustil nama je pristen pečat in naju na lep način vpeljal v pristnost severnega dela tete Indije. V Pusharju sva najela najmanjšo sobico. Ja, najmanjšo. V njej je prostora le za posteljo malce manjšo od celotne moje dolžine, najina nahrbtnika in WC sumljivega vonja. Razgled imava na teraso sosednjega lokalčka, ki je od naju oddaljena nekaj malega več kot meter in…

… tako mi je od nekdaj zvenela tale indijska država Rajasthan. Tam nekje ob meji s Pakistanom, malce nevarna, malca temačna, levo od Delhija. Siva in temno rjava. Puščavna. Skratka, Goa nama ni bila usojena. Najboljše od vsega je bilo seveda tole mini stanovnjce, ki sva ga najela za cel teden, vse ostalo pa nekako ni bilo to, kar sva si želele in pričakovala. Goa je lepa in ljudje so prijazni, ampak ne daje utripa srcu. Stran, ki jo je napisala v najini potopisni knjigi je brez vsebine….

Goa je nek drug planet v Indiji. Ja, vem, ponavljam se, ampak to je pač potrebno poudarit. 🙂 Midva živiva cca. 3 kilometre stran od hrumečih plaž in preprometnih cest, ki vodijo do njih. Živiva v večjem stanovanjskem kompleksu v vasici Nagoa, obdana s palmami in raznovrstnimi pticami, ki nama zjutraj ostrijo vid in pripirajo veke. Stanovanje sva prvič najela prek spletne strani airbnb.com. Derrick je lastnik in nama ga je za 7 noči odstopil za protivrednost 9200 rupij, kar znaša 110 eur. Stanovanje ima vse, kar imajo…

Če mi tega ne bi povedala dva, ne bi verjel. Bi mislil, da so to lokalne čenče. This is all mafia. Southern part of Goa belongs to Russian, northern part to Israelis. Vse je njihovo. Prodajalci govorijo rusko bolje kot angleško, trgovine nosijo imena, kot denimo Moskva, napisi so v ruščini, oglasi so v ruščini, cene so ruske. Goa je ruska. O tem sploh ni dvoma. Na plažah ležijo James-Bond-sovražniki eden zraven drugega in se namazani z oljem prepuščajo overdose-u vitamina D. Spasiba, spasiba, spasiba.  “No, we are not Russians.” Pa…

Če bi moral izbrati en samo stvar, ki bi jo brez obžalovanja počel do mojega poslednjega pomladnega dne, bi si brez pomisleka izbral sedež na indijskem vlaku in potoval. Se premikal. Lovil slike in ustvarjal spomine. Vsak dan nove. Vsako uro, vsako minuto, vsako sekundo nove. Težko je razumeti in morda še težkje povedati, ampak vožnja z vlakom je najboljši približek tega, kar je vmojih mislih zapisano kot “moj lifestyle“. Svoboden sem, pa spet ravno toliko kot me omejujejo tirnice. Presežek svobode nikoli ni OK. Beležim utrinke in…

Keralo za enkrat doživljam kot zeleno-modro oazo sredi sivih mest in s hrupom prepojenih ulic. Če jo primerjam z dvema ostalima mestoma, ki sva jih imela priložnost spoznati (Chennai in Madurai), ji lahko dodam pridevnike, kot so denimo prijazna, mirna, okusna, sproščena, nasmejana in … zelena. Tole je nekaj utrinkov. Preberi tudi kaj od tega Kerala Backwaters za eno noč India 360° Iz Kalkute v Varanasi Puščava Tar.