14 dni naju še loči do odhoda. In čeprav je jutri novo leto, se letos prav nič ne ozirava nanj. Najino letošnje novo leto se zgleduje po julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, in pri katerem novo leto pade ravno na 14. januarja. 🙂 In ko sva se takole pripravljala na odhod, so se seveda pojavili določeni pomisleki, strahovi, skrbi … Preberi tudi kaj od tega Brezplačna e-knjiga: 100 nasvetov za popotnike Prva pomoč na zemljevidu Potovanje v Indonezijo: Top 20 nasvetov Elektro 5000

Ko so naju lani po potovanju v Irian Jayi spraševali, če lahko pripravima potopisno predavanje, sva s Tadejo bila povsem enotnega mnenja in odgovor je bil enoznačen: ne moreva. Iskreno, nisva mogla. Imeti potopisno predavanje o potovanju na katerem so glavno vlogo odigrala čustva, skriti pogledi, vonji, okusi in bitje srca je .. nemogoče. Lahko bi predavala o najini poti, 21 notranjih letih, hrani, načinu življenja in morda kanček tudi o njihovi misteriozni kutluri, a to ni to. To ne prikaže tistega, kar posameznik doživi, ko pride v…

Se mi zdi, da v življenju še nisem bil v procesu sprejemanja tako pomembne in radikalne odločitve, kot sem v tem trenutku. Na FaceBooku imam pri opisu samega sebe napisano preprosto tole: 2012, za vsako ceno! … in res ne lažem, če povem, da so prijatelji že večkrat name naslovili vprašanje, kaj hudiča mislim s tem. Kako vem, kaj bo takrat? Kako si sploh upam karkoli napovedati? Je mogoče res tisto, kar si mislijo, da je? Ne morem vam izdati, kaj vse se mi plete po glavi, povem…

Jet lag. Na polno. V principu to niti ni tako slaba zadeva. Rad imam temo, noč in tišino. Sploh sedaj, ko se nadpovprečno rad družim v dvoje z mojimi mislimi. Žal mi je edino svežih juter. Menda se bioritem popravi po parih dneh. Čakam … Danes smo združili vse posnete fotografije. Jih je. Precej. Manj kot bi želel, ampak vseeno. V kritičnih trenutkih nam je zmanjkalo potrpljenja, žilice, zbranosti ali časa. Pa nič zato. So te toliko bolj dragocene. Ker na blog enostavno ne morem objaviti vse fotografij,…

Nerad zacenjam nove stvari. Raje imam misli nanje, priprave in planiranje. Ko je enkrat stvar v pogonu, je pripisana koncu. Ko se zacne, stejes dni do njenega konca. Ko jo planiras, stejes dni, do njenega zacetka. Meni je ljubse slednje. Danes je nas zadnji dan. Zadnji dan od jutra do vecera v Venezueli. Jutri nas airport transfer nalozi v nasi posadi in nas odpelje na 5 ur dolgo pot na letalisce v blizini glavnega mesta Caracas. Znova smo se mu na siroko izognili. Pravijo, da je tako najbolje….

Potovanje pocasi obraca svoje zadnje strani. Se eno poglavje pred epilogom. Sem v internet sobici. Edini internet sobici v mestu. Tamara in jaz, nekaj domacinov in tipkovnica, na kateri se zaradi prekomernega tipkanja na facebook chatu sploh ne vidijo vec crke na tipkah. Pa pisem. Ker morem. Ker vem, da s tem, ko tole delim z vami oblikujem tudi svoje neurejene misli. Razmisljam, kaj mi je dalo tole potovanje. Razmisljam … in moje misli segajo se dlje. Tja, kamor si nikoli nisem upal niti pogledati. Danes hocem tja….

Ocitno spremembe res na mene delujejo tako pozitivno, kot sem to mnogokrat zagovarjal. Sploh ni pomembno v katero smer gre sprememba, vazno da je. Torej, sama sebi namen. Danes ob 8.30 po lokalnem casu smo se s kupino izkusenih moz podali visoko nad mesto. Preizkusili smo se v tandemskem paraglidingu nad mestom Merida, katere gorovje predstavlja zakljucek Andov (btw: Andi se sicer zacnejo dalec dol v Argenitni). Marsikomu se morda zdi tole cisto mimo, brezveze in odvec, ampak … kot ze poudarjeno. Tole je blog, na katerega izlivam…

Glede na to, da je danes nedelja in da ni bilo prav nič pametnega za početi smo … smo kadili čikce, pili pivo in načrtovali naslednje podvige. Pravzaprav pa smo naredili nekaj. Vsedli smo se na pločnik (visok cca 40 cm) pred posado in čakali. Čakali Godoja. In ga v bistvu tudi dočakali. Prišel je. Gospod rojen na Škotskem, živel v Britaniji, poročen na Tajskem, delal na Fidžiju in Indoneziji … Minile so tri ure našega pogovora. Prijetno, navdihujoče. 62-letnik z bogatimi izkušnjami s planeta Zemlje. In da…

Evo nas. Ubistvu je tale blog v prvi fazi namenjn takšni, tovrstnim objavam. Vse ostalo je zgolj priprava. Torej, po 4-urni vožnji z vlakom iz Ljubljane v Benetke, nato 3-urni vožnji z letalom iz Benetk v Madrid, potem 9-urni uživanciji na poti v Caracas in nato nočni vožnji z avtobusom iz Caracasa v Coro … smo se kočno vsedli v taksi do naše posade. No, lažem. Prijazen gospod z dekico (ja, na busu je klima napaljena na minus 40) nam je svetoval naj raje na avtobusni postaji počakamo,…

Takole. Spakirani smo, denar je pripravljen, pasuši še veljajo … Fotoaparati so na standby-ju, kamerca je in the game, pot do Benetk, od koder letimo, je začrtana. Gremo na vlak v Ljubljani in čez “mejo”. 25 Eur. Še zadnja stvar, ki sem jo opravil pred odhodom je cut ‘n’ go goodbye notice. httpv://www.youtube.com/watch?v=M3h-oIOkPvI Preberi tudi kaj od tega Fotke, fotke, fotke … iz Venezuele Pustil sem koscek srca. Ponovno! Pozoren na malenkosti … Paragliding v visavah Venezuele