Čeprav je potovati neizmerno in oh-in-sploh nagrajujoče in je vsak nov dan tvoj najlepši do sedaj, obstajajo seveda tudi trenutki, ko bi najraje vse nekam poslal, se ulegel v svojo čisto posteljo in prepričal babico, da ti pripravi tisto njeno okusno kosilo. A, jebat ga! Včasih pač moraš stisnit zobe (ali ritnice) in potrpeti 🙂 Ker je kmalu spet lepo. Tukaj sva opisala najinih 5 najbolj težkih trenutkov preteklih 14 mesecev potovanja. 1.) Noro utrujena na festival vročih balonov  Inle lake, Myanmar. Bil je eden tistih dni, ko sva prejšnjo…

Še zadnja noč v Indoneziji. Sva na letališču v Jakarti, ura je nekaj pred deseto zvečer. Najdela sva se, naspala še ne. Jutri ob sedmih zjutraj letiva v Myanmar. Za konec tromesečnega potovanja po Indoneziji sva, kot se spodobi, pripravila nekaj, “da se zvrti v glavi” – najin 360º pregled popotovanja! 🙂 Hvala skupini Adam, da naju ne bodo tožili, ker sva za podlago vzela njihov komad Pot v neznano iz prvenca Alfa. Pač je res dober komad! 🙂 Preberi tudi kaj od tega Potovanje v Indonezijo: Top 20…

Če iščete nasvete o tem, kako se ni pametno ponoči sprehajati po temnih ulicah, da morate vedno denar nositi v torbici zatlačeni za gate in ne piti piva, ker vas lahko zlorabijo, potem predlagam, da na tipkovnici pritisnete ALT+F4. Zbrala sva 20 nasvetov, za katere meniva, da bi znali marsikomu olajšati in polepšati pot po Indoneziji. Brezplačni (seveda, jebemtiš, kako pa drugače?!) vodnik, lahko snamete tukaj. Preberi tudi kaj od tega Indonezija 360º Brezplačna e-knjiga: 100 nasvetov za popotnike Najin plan do konca leta Mentawai Trekking: Praktični nasveti

Ko sva se podala v džunglo, sva vedela, da jedla najbrž ne bova preveč dobro. Ampak v mojih fantazijah sem vseeno videla mangova drevesa, banane, pasijonke in kokose, mmmm. No, zelo sem se zmotila. Domačini jedo sadje samo občasno, pa tudi raste ne za vsakih vogalom. Obožujejo pa durian 😉 Zbrala sem nekaj najpogostejših jedi. Če te zanima več, klikni na gumbek! 🙂 Preberi tudi kaj od tega Maero, maero! (Mentawai, zadnji del) Hvala za anus! (Mentawai, 3. del) Strup in strupeno ozračje. (Mentawai, 2. del) Aluwita, aluwita!…

Takole podajati praktične nasvete je precej nehvaležno. Nikakor nisem izkusil Mantawaicev tako dobro, da bi lahko pametoval in v primeru, ko sem jaz na strani prejemnika takšnih informacij, se poskušam kar najhitreje umakniti. Pač, informacije so po navadi pristranske in človeški faktor igra tako močno vlogo, da ga je težko predvidevati ali izolirati. Pa vendar. Za vse tiste, ki se boste morda odločili za trekking po deževnem gozu otočka Siberut, sem na tem mestu zbral nekaj praktičnih, kar najmanj pristranskih nasvetov. Preberi tudi kaj od tega Potovanje v…

Da na kratko povzamem, kaj se je zgodilo do sedaj: sva sredi gozda v leseni hišini družine Telefon vodnik je prejšnji večer odšel v neznano … … z njim pa tudi najina hrana, voda, cigareti in ves denar edini, ki zna angleško je sedaj najin nosač Sulaj podajamo se še globlje v džunglo, čez reko, k starejšemu šamanu “Uaaaaa,” je čez deročo in od včerajšnjega večernega neurja čokoladno rjavo reko klical Sulaj. “Počakati moramo. Tukaj.” V daljavi so se pod obrisom strehe iz posušenih listov risale podobe malčkov….

Telefon. Ja, ime mu je Telefon. Mlad fant, ki na vprašanje koliko je star, odgovori preprosto: “Ne vem.” Če po lesenih ropotajočih deskah velike ume, do katere smo malce po ozki betonski potki, malce po  džungli hodili dobri dve uri, ne bi skakalo njegovih pet otrok, bi mu jih dal največ 35. Je kot glavni antijunak iz postapokaliptičnega nadaljevanja Spielbergovega Avatarja. Poudarjene ličnice na njih pa zavite in rahlo zbledele tetovaže. Kitave noge in roke, trebuh brez najmanjše sledi maščobe. Podplati iz najtršega usnja in prsti na nogah…

Mineval je dan in cigareti so izpuhteli en za drugim. V zraku se je vil vse bolj prijeten vonj po sicer smrdečem durianu. Naš zajtrk. Gledali smo se in izmenjevali nekaj besed. Oni skromno v angleščini, midva še bolj v mentawajščini. “Sinanalepku,” rečem dedku previdno, očitno prepočasi, da bi iz zlogov razbral, kaj mu hočem povedat. Nagrbanči čelo in pozorneje prisluhne. Ponovim. “Aaaaa, sinanalepnu!”, skoraj vzklikne od veselja. “Sinanalepnu!” “Ja, to je moja žena,” mi odleže, ko vidim, da jim je moj odgovor po godu. In še preden…

“6 milijonov,” je rekel, ko smo z nekaj vljudnostnimi frazami prebili led. “6 milijov, vse vključeno.” “Taksi, ladja, čoln, prenočišče, hrana, vodenje, nosači? Vse?” “Vse. Zaupaj mi … brother.” In sva dobila vodnika. Levi. Ime mu je Levi. Fant je star 23 let in ima dve leti staro punčko. Žena ga je zapustila po tem, ko se je za en mesec v džungli izgubil s simpatično Brazilko, kar je kasneje “brihtno” okronal s tem, da je srednje ime punčke enako imenu te južnoameričanke.  Siberut, otok preko horiozonta katerega še…

No, še sreča. Ker zadnje čase pa res s cmokom v grlu vstopam na letala. Danes smo denimo vzleteli brez zračenja v letalu. Je pilot rekel: “Everything will work when we are airborn …”. Super, samo da bo! 🙂 In je seveda bilo. Trenutno sva v mestu Padang, na zahodni obali otoka Sumatra (klikni sem, če te zanima, kje je to). Kljub temu, da sicer nerada delava tako hitre premike, sva zadnje dni primorana k takšni aktivnosti. Ladje na Siberut, 150 km od tukaj oddaljen otok, kamor se…