Lahko imava drisko, da teče z naju in bruhava na vsakih 30 minut. Pa greva vseeno naprej v naslednje mesto. Lahko sva spričkana do konca, kuhava mulo. Pa greva vseeno naprej. Lahko naju zaliva tajfun in odnaša veter. Pa greva dalje. A ko v mesto pride festival “Taste of the World”, takrat se vsa kolesja ustavijo, nahrbtniki čofotnejo ob tla, ukulele utihnejo in Zemlja rahlo upčasni rotacijo. Takrat midva pozabiva na vse načrte, ugasneva telefone in odpreva grla. Po 27-urni vožnji a avtobusom iz pravljičnega Hoi Ana v Saigon,…

Če bi bil 15 centimetrov manjši, bi na Metelkovi veliko več plesal, ker moja glava ne bi neumno štrlela nad vsemi ostalimi. Če bi bil 15 centimetrov manjši, mi Katka pri fotkanju selfiejev ne bi porezala glave. Če bi bil 15 centimetrov manjši, bi lahko noge na 15-urni vožnji z busom elegantno stegnil in spal še veliko bolje. Končno. Mesto, ki utripa prijazno, počasi in barvno. Hoi An. Nekje na polovici med severom in jugom Vietnama. Naselbina ob reki, čez katero ob večerih pade sijaj tisočerih lampijončkov in mirna klasična…

Bilo je slabo vreme, deževalo je in pihalo. To so le trije izgovori, ki sva jih našla, da sva pobrala šila in kopita (beri: dve ukuleli in ostalo potovalno navlako) in jo z letalom mahnila nazaj na celino. Ja, z letalom. 15 ur razburkanega morja sem grede je bila dovolj nazorna lekcija na temo: “Vedno pač ni treba z glavo skozi zid!” Con Dao je otočje nekje na jugu Vietnama, kamor letno zaide morda 20.000 turistov, od tega 19.500 Vietnamcev. Bivših zaporonikov ali pa njihovih sorodnikov. Otočje je…