Profesorica, razredničarka v srednji šoli, nam je vsakemu izmed svojih učencev na koncu četrtega letnika napisala drobno posvetilo. Posebej za to osebo, zelo iskreno. Ne spomnim se natančno kaj dobesedno je pisalo na mojem, bilo pa je nekaj v stilu “sreče ne gre iskati v perfekcionizmu“. Takrat je nisem štekal. Kako ne? Seveda, da ja. Kaj lepšega od popolne simetrije, pravljičnega dekleta ali najboljših škampov na preverjenem receptu buzare. Pa je prišlo lanskoletno potovanje, ko se je moj svet postavil na glavo. Ni je stvari na planetu Zemlja,…