Priprava na takšno potovanje traja malce dlje, kot po navadi. Pa ne zato, ker bi bilo ne vem kako nevarno, drugače in zahtevno. Preprosto zato, ker če si enkrat na tem delu sveta, je pomembno, da minimaliziraš verjetnost, da boš izpustil karkoli lepega. Preprosto tako. Ne, nevem, če bom pred tem potovanjem še potoval kam. Morda nikamor. Morda bo to moje naslednje in morda bo to moje zadnje potovanje. Vem le to, da je to (trenutno) največ, kar si želim doživeti. S kom? Ne vem. Morda sam, morda…

Lani, po potovanju sem se sprehajal po City parku v Ljubljani. Poln adrenalina, še vedno občutljivih zenic za vse najrazličnejše barvne odtenke. In seveda me je pot zanesla k Lonely planet knjižni polici. Maroko, Brazilija, New York, Čile, Peru, Tajska, Vanuatu … Čakaj, čakaj. Vanuatu? In kaj bi naj bilo to? Nekje globoko v spominu se je nekaj zableščalo, z denarnico sva se pokroviteljsko spogledala, češ “Saj bova zmogla”, pa sva ga kupila. Letnik 2004, menda zadnja izdaja Lonely planeta o tem Melanezijskem otočju, tam nekje med Avstralijo,…