Sem dobil prijetno povabilo, da napišem kakšno svojo tajsko izkušnjo. Nič lažjega. Pa ja. O čem sploh pisati, ko pa je toliko stvari vrednih zapisa? Pred svojim prvim potovanjem na Tajsko so se mi v glavi konstantno vrtele slike peščenih plaž na katerih so zasidrani čolni. Z lahkoto bi lahko bila to pravšnja tema za tale blog. Pa ne bo. Simpatične in nasmejane punce? Slike in besedilo: Sebastjan Kovačič Razpisal bi se lahko po dolgem in počez. Pa se ne bom, vsaj tokrat ne. Kaj pa je tisto, kar me…

Lahko imava drisko, da teče z naju in bruhava na vsakih 30 minut. Pa greva vseeno naprej v naslednje mesto. Lahko sva spričkana do konca, kuhava mulo. Pa greva vseeno naprej. Lahko naju zaliva tajfun in odnaša veter. Pa greva dalje. A ko v mesto pride festival “Taste of the World”, takrat se vsa kolesja ustavijo, nahrbtniki čofotnejo ob tla, ukulele utihnejo in Zemlja rahlo upčasni rotacijo. Takrat midva pozabiva na vse načrte, ugasneva telefone in odpreva grla. Po 27-urni vožnji a avtobusom iz pravljičnega Hoi Ana v Saigon,…

Tajska hrana.

A veš tisto, ko misliš, da imaš letalo iz Bangkoka v Indonezijo v nedeljo zvečer in potem tik preden bi šel na letališče ugotoviš, da imaš letalo ubistvu v ponedeljek? No, to … 🙂 Dobra stran tega dodatnega dneva je bil preprosto ta dodatni dan v svetovni prestolnici najboljše hrane. Po 8 urah pohajkovanja po mestu, vožnje z avtobusom na ta in oni konec, s sky trainom iz tega na oni market, sva zdaj končno spet v sobici. Lačna. To je res neverjetno, kako te vsa ta hrana pripravi…

Ena izmed stvari, ki jo delim s tajsko filizofijo je koncept sanuk. Gre preprosto za načelo, da je potrebno pri vsaki stvari, naj gre še za tako težavno delo ali neprespane noči učenja pred izpitom, vsaj malce uživati. Vsaj del vsakega dela mora biti zabava. Iz tega razloga je za Tajce najslabše delo tisto, pri katerem so sami. Večinoma tako sanuk vpletajo prek družabnosti, prek interakcije z drugimi. Tako učinkovito in predvsem … tako preprosto. Saj vem, da bom po vrnitvi domov večkrat padel v ta loop slabe volje in gonje za…

Ti si pa ja nor. Kot bi padla v mavrični košček vate. Dobesedno. Po tem, ko sva iz Kathmanduja letela v Delhi, se tam tri urce posljavljala od tete Indije, ki naju nikakor noče spustiti iz rok, sva po 14 urah končno pristala v Bangkoku. Ura je bila polnoč, zato sva v družbi indijske gospe (vidiš, ti pravim … tale Indija) dočakala jutro in z njim najino malo sobico na najbolj turistični ulici v središču Bangkoka. Če je kaj in kje, da ni da ni, potem je to…

Miceva bolezen ‘obsedenost z Tom Yum juho’ je lani napadla še mene in tako sva bila v Ljubljani velikokrat gosta v Bangkok Street, kjer imajo naaaaajboljšo TY juhico. Tako veliko, z rakci 🙂 Delala sva jo tudi doma iz paste, ki sva jo kupila v Svilni poti v stari Ljubljani. In tako sva si jo zaradi bližine Tajske zaželela še tukaj. Na tržnici sva kupila zelenjavo in najprej na maslu popražila en večji por. Na kokosovo olje se še nisva navadila. Too coconuty 🙂 Hitro sva dodala okoli…