Veliko je slišati o Varanasiju. Popotniki govorijo o norišnici na ulicah, travi in sežiganju trupel. Moram reči, da sem se kar malo bala tega mesta. Mi Evropejci, ki nas že celo življenje obvarujejo pred smrtjo in jo obravnavamo kot tabu, kar naenkrat pridemo v Varanasi, kjer dnevno sežgejo 300 trupel na dan. Veliko starejših ljudi veselo čaka na smrt v posebnih domovih, kjer skrbijo za njih do konca življenja. Potem pa se začne. Ko sva sedela v najinem najljubšem lassi lokalčku in srkala te in one kombinacije, je…

In se poslavljava. Po 100 dneh in noro zanimivem vstopu v Indiju na njenem jugu (klikni sem za prispevek o tem), se jutri iz mesta Varanasi prek nekaj krajev odpravljava na 30-urno pot v Nepal. O ja, privoščila sva si. Za prvi 7 ur vožnje z vlakom sva si za zadnjič privoščila kar 1st class! 🙂 Ko sva včeraj sedela na razgreti betonski polički in nemo opazovala, kako le nekaj metrov stran od naju na kupih žarečega lesa žgejo trupla, eno za drugim, sva ugotovljala, da naju je…

Kalkuta je bila do naju prijazna. Prvič sva si privoščila sobo s klimo, v miru sva nadoknadila izostanek popitih piv, spoznala nekaj prijetnih ljudi in se sladkala z alfonso mangom, ki velja za najboljši in najdražji mango na svetu. Ura pri nas je nekaj do devetih zjutraj, zvečer ob osmih se z vlakom podava proti svetemu, oh, še kako svetemu mestu Varanasi. Do takrat pa nekaj utrinkov s Kalkute. Preberi tudi kaj od tega India 360° O sežiganju trupel ob reki Ganges Punca v Indiji. India: Ultimate Low…