Tole spodaj je bila najina soba dve noči nazaj. Prišla v mesto Bububu. Naglas na drugem zlogu. Dve urici iz najbolj severne plaže na otoku, lačna, smrdeča. “Je tu kakšen hotel?”, vprašava prvega. “Ni.” Hodiva ob cesti gor in dol, kot da bi čakala, če se naju bo kdo usmilil. Seveda se ni. In sva zavila k prvi hiši, ki je bila obarvana v Bob Marley barve. “Žal, prenočišča imamo samo za lokalce.” Hm. “Pa midva sva lokalca!” Smeh. In naju povabi dalje. 10 $ za sobo. Good enough. 🙂 Ampak se…