Takole, da razčistimo. Voda v Velenjskem jezeru je primerna za kopanje.
Zadnjič sem na moje veliko presenečenje ugotovil, da precej mojih prijateljev zavrača misel na kopanje v Velenjskem jezeru. Hm… Pa sem naredil nekaj malega raziskave.
“Velenjsko jezer je s površino blizu 1,4 km2 in s prostornino 30,5 milijonov m3 največje v dolini in med večjimi v Sloveniji. Njegovo pojezerje obsega več kot 20 km2, na njem pa živi približno 1500 prebivalcev. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km. Z globino 54 m je globlje od Blejskega (31 m) in Bohinjskega jezera (45 m), po površini je praktično enako kot Blejsko jezero, vsebuje pa dobra dva milijona kubičnih metrov več vode.
Do leta 1994 je v Velenjsko jezero tekla onesnažena voda, s katero so na območje ugreznin transportirali pepel iz šoštanjske termoelektrarne. Vode, ki vsebuje kalcijev hidroksid (gašeno apno), je bilo 10 milijonov m3 letno, kar predstavlja skoraj polovico jezerske prostornine. Jezero je postalo izredno alkalno (pH 12), zato je življenje v njem kratkomalo odmrlo. Zaradi dotoka jezernice je bila posledično onesnažena tudi Paka. Razmere v jezeru so se izboljšale po letu 1994, ko so uredili zaprti krogotok transportne vode in le-ta ne odteka več v jezero, ampak se vrača v elektrarno. V jezero so se ponovno pričeli naseljevati vodni organizmi in pričakovati je, da se bo v nekaj letih v veliki meri regeneriralo.
Konec avgusta 1997 je Velenjsko jezero prvič “cvetelo”. Prekomerno so se namnožile zelene alge (Carteria multifilis), kar dokazuje, da je v njem veliko hranil. V treh letih, odkar so se vanj začeli vračati vodni organizmi, se ni mogel vzpostaviti stabilnejši ekosistem, to “cvetenje” pa je bilo hkrati resno opozorilo, da moramo antropogeni vnos organskih snovi v jezero zmanjšati (10). Cvetenje se v večji ali manjši meri pojavlja vsako leto. Posebno previdni moramo biti, če se namnožijo modrozelene alge (Cyanophyceae, Bacillariophyta), katerih toksini so lahko nevarni za organizme. Kopanje v vodi, kjer je teh alg preveč, lahko privede do zastrupitve. Voda Velenjskega jezera je po analizah sodeč primerna za kopanje.” (vir: E. Šterbenk, M. Ževart, R. Ramšak (2004), Jezera, o katerih bomo še slišali – Šaleška jezera. Geografski obzornik 1/2004. Zveza geografskih društev Slovenije. Ljubljana. str. 4 – 12.)
To je prispevek, ki povzema po objavljenem članku gospoda Šterbenka in drugih iz leta 2004. Gospod Šterbenk, sicer tudi predstavnik podjetja Erico, ki na jezeru štirikrat letno opravlja raziskave o stanju voda, je pred kratkim za spletni medij TV1.si, podal tudi uradno izjavo o neoporečnosti vode na Velenjskem jezeru. Posnetek lahko pogledaš na tej povezavi.
Pri celotni zadevi je nujno potrebno razumevanje, da javno povedati, da je voda primerna za kopanje in javnost pozvati naj se hodi kopat tja, preprosto ne gre. Ob takšni akciji bi morala občina zagotoviti drago infrastrukturo, ki jo zahteva vsako kopališče in posledično prevzeti odgovornost za vse kar bi se tam zgodilo. Takšna pot je “the easy and elegant way out”. Pa uživajte …
