Po 14 dneh na “pozabljenem otočku” Nusa Penida, sva priletela naravnost v epicenter mestnega vrveža glavnega mesta Malezije. Kuala Lumpur! Na prejšnjem potovanju nama je, ne vprašajte kako, “uspelo”, da sva prav vse lete rezervirala s prestopom v Bangkoku. In tako sva to Tajsko prestolnico poscala 6-krat, malezijske pa niti enkrat. Čudno, glede na to, da ima Air Asia svoj sedež prav tu.
Lepo je živeti na mirne, od vsega pozabljenem otočku. Na otočku, kjer vsake toliko zmanjka elektrike. Otočku, kjer ne moreš jesti nikjer drugje, kot pri prijazni tetiki z rutko na glavi. Na otočku, kjer zvečer zaspiš v tišini s knjigo (beri: Kindlom) na prsih. Mhm …
Ampak, roko na srce … pardon, želodec. Lepo je tudi to, da se do onemoglosti sprehajaš po neskočnih neonskih shopping mallih, ješ zdaj v tej, zdaj v oni restavraciji, se posliniš tu in tam nad kakšnim res bolano hudim avtomobilom in ti nad glavo ves čas nekaj utripa, šviga in piska. Obožujeva velika mesta. Toliko možnosti, prilonosti, doživetij.
Verjetno je najboljša kombinacija. Zdrava mera vsega. Prav zato se jutri seliva naprej. Na otok Penang. Menda bolj umirjen in gurmansko še okusnejši.
