Letalska karta za okoli sveta

Večkrat sem že slišal o njej. O letalski karti za okoli sveta. V nekako takšni obliki so prišle informacije do mene: “Kupiš jo, nekaj čez 1500 €, velja za povsod po svetu, datumi so fleksibilni, velja eno leto.”  Sliši se več kot zanimivo, preprosto, privlačno, priročno. Pa sem malce raziskal.

Kako deluje?

Torej, letalska karta za okoli sveta, splošno znana pod imenom Round The World ticket (RTW), je pravzaprav letalska prepustnica določenega združenja oz. alianse letalskih družb. Letalsko vozovnico, ki jo kupiš pri določeni letalski družbi, lahko tako koristiš pri vseh letalskih družbah, ki sodijo v isto alianso, kot ta družba. Najbolj znane in največje alianse so Star Alliance (v katero sodi tudi naša Adria), Oneworld in World Journey.

RTW dopušča možnost izbire destinacij in števila postankov. V primerjavi z vsoto rednih cen letov, ki vam jih skombinira RTW, je ta res zelo ugodna. Takšna letalska karta velja natanko eno leto od pričetka njene uporabe. Po navadi so zahtevani minimalno trije postanki, njihovo največje število pa je odvisno od alianse. Začetna in končna točka RTW morata biti isti, prav tako pa je nujno, da vsaj enkrat “prečkaš” Atlantik al Pacifik.

Koliko stane?

Našel sem podatek, da RTW v povprečju stane med 2300 in 4500 €, kar seveda zavisi od izbranih destinacij in števila postankov. Vse to, vključno z datumi poletov, pa lahko spreminjaš tudi naknadno, seveda proti plačilu dodatne takse. Seveda se da RTW dobiti tudi za ceno 1200 €, vendar pa bolj kot “kompliciramo” z eksotičnimi leti, dražja je karta.

Se splača?

Iz dveh razlogov menim, da RWT ni primerna za tiste, ki bi, tako kot jaz, svet radi prepotovali “z vetrom”:

  1. Vse destinacije in datume premikov iz destinacije v destinacijo je potrebno določiti v naprej. Takse za spremembo tega so po navadi zelo drage.
  2. Letalske družbe s katerimi letiš pri RTW so višjega razreda, vendar pa lahko veliko teh povezav preletiš tudi z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, ki pa v večini niso člani teh alians.

Če te zanima, koliko bi stala karta za tvoje sansko potovanje si lahko to izračunaš s to preprosto aplikacijo.

Bojim se višine, bojim se hitrosti. A vožnjo z letali naravnost obožujem. 31 vzletov in pristankov sem doživel v zadnjem letu in pol.

Ko sva potovana po Indoneziji, sva ob nakupu prve letalske karte za notranji let proučevala možnosti, tuhtala, se pogovarjala z domačini. Izbrala sva drugega najdražjega, hčerinsko podjetje največje državne letasle družbe. Ta se je zdela še kolikor toliko varna. Pa naju je bilo vseeno strah. Minila sta dva meseca. In v teh dveh mesecih sva letela skoraj z vsemi letalskimi družbami, ki letijo v Indoneziji. Letela sva s takšnimi letali, na katera si na samem začetku ne bi upal niti stopiti, kaj šele da bi, tako kot takrat, v vožni še užival, se smejal med dve stekli okna sploščenim ščurkom in se šalil na račun kisik mask, ki so v naključnem vrstnem redu kar tako padale s stropa.

Tako to je. Potovanje je adrenalin. In kot pravi Paul Theroux, eden izmed najbolj znanih popotnikov in piscev: “Če gre vse kot po maslu, potem si na počitnicah. Če pa trpiš, potem veš, da zares potuješ.” Vabim k branju njegovega intervjuja.

Preberi tudi kaj od tega

Vpiši svoj komentar ...

Loading Facebook Comments ...

Leave a Reply

Your email address will not be published.