Kam pa naprej?

Azija

Mentawai Trekking: Praktični nasveti

Takole podajati praktične nasvete je precej nehvaležno. Nikakor nisem izkusil Mantawaicev tako dobro, da bi lahko pametoval in v primeru, ko sem jaz na strani prejemnika takšnih informacij, se poskušam kar najhitreje umakniti. Pač, informacije so po navadi pristranske in človeški faktor igra tako močno vlogo, da ga je težko predvidevati ali izolirati.

Pa vendar. Za vse tiste, ki se boste morda odločili za trekking po deževnem gozu otočka Siberut, sem na tem mestu zbral nekaj praktičnih, kar najmanj pristranskih nasvetov.

Mentawai trekking na otoku Siberut

1. Kako do tja?

Do mesta Padang ne bo večjih problemov. Sem preprosto priletite, najverjetneje iz Jakarte. Letališče je od mesta oddaljeno nekaj več kot 20 kilometrov, pred njim te čakajo busi, ki te bodo skoraj zastonj peljali do mesta. Malce večji izziv je priti na otok. Pa ne zato, ker bi bilo nemogoče, zgolj zato, ker se urniki ladij precej spreminjajo in se morajo večkrat prilagoditi vremenu.

V tem trenutku iz pristanišča, ki je od Padanga oddaljen urico vožnje s taksijem (cca. 50.000 IDR na osebo), vozijo veliki trajekti in manjše hitre ladje. Spodaj najdete urnik veliketa trajekta, manjši pa se ravnokar uvaja in trenutno vozi ob četrtkih in sobotah. Cena velikega trajekta v economy prostoru je 81.000 INR (tukaj nimaš postelje, ampak lahko spiš na tleh, lahko tudi dokupiš blazino, ki stane 40.000 IDR), v VIP prostoru, kjer te čaka klima in postelja, pa 125.000 IDR. Puskušaj dobiti sodo številko postelje, saj se boš elegantno izognil lučem, ki ti bodo sicer “žgale v fris”.

IMG_9512
Glej zgornji urnik. Iz Padanga na Siberut. Minggu je ponedeljek in potem dalje po dnevih. Ne vozi vsak dan!

2. Kako izbrati vodnika? Update apr 2016*poglejte na konec prispevka za konkretna imena

Verjetno največji izziv na tej poti. Znani so primeru, ko so vodniki skupino turistov pustili sredi džungle, ko so jih izsiljevali za denar, ko so jih predčasno poslali domov, ker naj bi jih obsedli zli duhovi. Prav tako sva imela priložnost iskreno govoriti tudi z enim izmed šamanov, ki nama je zaupal, da vodniki njim plačujejo bizarno nizke cene za našo prenočitev tam, sami pa turistom zaračunavajo visoke zneske. Prav tako naj bi kradli iz njihovih domov.

  1. Prvi pogoj, ki ga naj zadovolji vodnik, ki ga boš izbral, je, da je domačin iz otoka Siberut. To je pomembno predvsem in izkljčno zaradi jezika. Veliko vodnikov, ki na Siberut vodijo iz Padanga ne govori lokalnega jezika in boste s tem ne le prikrajšani za pogovor z domačini, temveč boste marsikje tudi sprejeti težje.
  2. Nekaj vodnikov posluje skupaj z guesthousi, ki tako vsaj deloma jamčijo za njihovo kakovost. Nikakor to ni zagotovilo, da se vam ne bo pripetila kakšna nevšečnost, je pa vsaj pokvarjena varovalka, ki jo lahko vržete lastnici hotela v glavo, ko se vrnete s trekkinga.
  3. Čeprav boste na tem otoku verjetno prvič in ne boste imeli pojma, v katero smer se vijejo rečice na poti v notranjost otoka, poskušajte kar najbolj definirati plan poti. Ni odveč vprašati dvakrat, trikrat, desetkrat, kako bo vaša pot potekala po dnevih.

IMG_9287

Na zgornji fotografij je najin vodnik Levi, ki ga nikakor ne priporočava. Zakaj? Preberi prejšnje prispevke.

Številka vodnika Matheussa, s katerim so bili do sedaj večinoma vsi zadovoljni, je +6285264137645, njegov mail in Facebook kontakt je matheussakaliou@yahoo.com.

3. Kako s hrano?

Voda in hrana na otoku je za 100 % dražja kot v Padangu, zato se splača vsaj del hrane kupiti že tukaj. Nikakor v računico ne vzami le sebe in svojih sopotnikov, temveč računaj tudi na to, da bodo s teboj jedli vodnik in nosači, prav tako pa pogosoto tudi družina, pri kateri boš bival. Hrana, ki jo dobiš pri domačinih je sicer zanimiva, pogosto tudi okusna, nikakor pa ni nekaj, na kar se lahko v celoti zaneseš.

Priporočam, da v Padangu za en teden trekkinga za dve osebi kupiš:

  • 5 kilogramov riža (70.000 IDR)
  • 10 konzerv sardin (150.000 IDR)
  • 20 paketov rezancev (40.000 IDR)
  • 10 litrov vode (40.000 IDR)
  • veliko čokoladic in bonbonov (50.000 IDR)
  • 30 škatlic cigaret (450.000 IDR)

Skupaj okoli 50 eur.

Spodaj sem približno ocenil, koliko hrane in vode porabiš na dan. Račuica vključuje hrano za dva turista, enega vodnika in družino, pri kateri živiš.

  • 1,5 kilogram riža
  • Štiri pakete rezancev
  • 1 liter vode (ostalo piješ prekuhano od domačinov)
  • 5 škatlic cigaret
  • 3 čokoladice in kakšnih 10 bonbonov

Ob pogovoru z vodnikom se dogovori, koliko hrane boste dokupili na otoku in koliko bo to stalo. V trgovino pojdite skupaj in ti plačaj račuj.

Nujno je, da na otoku kupiš tobak. Prodajajo ga v zanimivo velikih ploščicah. Poleg cigaret šamani in njihove žene kadijo predvsem to.

IMG_9326
Poleg s seboj prenesene hrane, bo na dnevnem jedilniku tale sadež … durian!

4. Nujna oprema

Mokro je in spolzko. Komarjev veliko in malarija še vedno prisotna. Narava čista in ne tolerira plastike in konzerv. Če poskrbiš za te tri kategorije, si rešil veliko.

V Padangu kupi visoke gumijaste škornje (100.000 IDR na par), mreže za komarje ne potrebuješ, ker jo ima vsaka uma v džungli. Ne pozabi na dežni plač, saj lahko prav vsak dan pričakuješ kakšno nenadno tropsko nevihto.

Repelente z DEET-om (vsaj 30 %) kupi prej, saj jih je tukaj zelo težko dobiti, lahko pa tukaj kupiš antimalarike (doksiciklin), ki je učinkovit in je pri nama deloval brez stranskih učinkov.

Prinesi nekaj plastičnih vrečk, ki ti bodo služile ne le za obvarovanje tvojega fotoaparata pred dežjem, temveč boš v njih lahko zbral vse odpadke. Bodi pozoren da vse odpake za osebno higijeno dobro zaviješ, saj se ti lahko kar hitro pripeti, da se bo mimo tvojega dekleta pri večerji sprehodil malček z aplikatorjem za tampone v ustih.

O osnovni trekking opremi, kot so spalna vreča, topla oblačila in ostalo ne bom pisal. 🙂

IMG_9501
Batafukerji. Obvezna oprema! Kupi že v Padangu.

5. Koliko to stane?

Vodniki večinoma zaračunavajo pavšalno ceno za celoten trekking, kar naj bi vključevalo vse (taksi do trajekta, trajekt, vožnjo s čolnom po reki, spanje pri domačinih, aktivnosti z domačini, hrano, cigarete, vodenje, nosača, kuhanje …). Midva sva za 7 nočitev na otoku z vsem tem vštetim odštela 6.000.000 IDR, kar je skupaj 380 eur, sva pa srečala tudi popotnike, ki so za dve nočitvi plačali 1.500.000 IDR  na osebo, 95 eur.

V kolikor boste, tako kot midva, plačali pavšalno ceno za celoten trekking, s tem v celoti izgubite nadzor nad tem, kaj boste jedli, kaj boste počeli, kje boste spali, kako daleč se boste peljali z čolničkom, koliko cigaret boste pokadili z domačini, koliko boste plačali domačinom za njihovo gostoljubje.

Najbolje, kar ti lahko uspe, je, da se dogovoriš, da imaš celoten nadzor nad denarjem ti in da plačuješ vse sproti. Takšen dogovor bo izjemen izziv in bo terjal ogromno napora, vendar pa bo vsak približek temu velik uspeh. Če bi se denimo lahko dogovoril, da plačuješ ti domačinom za spanje in da ti plačaš hrano in cigarete, bi bil to že dovolj velik korak.

Go with the flow!

Vsa pričakovanja, strahove, dvome in ostale pizdarije je najboljše pustiti na trajektu. Prav nič ne bo pomagalo, če se boste obremenjevali, kako, kaj, kdaj, kje in skom. Vse kar morate storiti je, da ste malce bolj pozorni na dogajanje in da sproti preverjate kaj se dogaja, kam greste naprej, če je hrane in cigaret dovolj in kje boste spali.

IMG_9467
Relax and take it easy!

*Update april 2016: Kolegica Saška nama je poslala neprecenljive informacije o imenih in kontaktih različnih vodnikov za Mentawai (btw, ona priporoča Ricky beach house, fantastična lokacija kakih 30 km južno od Padanga) in njena izkušnja:

Trije predlagani vodniki so iz iste familije in živijo (včasih) v “Aman Agus” house (v pristanišču na Siberutu vsak ve kje je to in te lahko zapelje tam – 4 km stran, vas Muntei). Imena vodnikov so: Agus, Lugi in Sarul. Sarul je brat od Matheusa in je bil tudi njen vodnik (bila sta samo 2 v skupini). Cena štiridnevnega treka za 2 osebi, vse vključeno (razen prevoza iz/v Padang) bi bila 5 milijonov IDR. Samostojna organizacija, kjer plačaš samo vodiča: 400 000 IDR na dan (1.6 mio za 4 dni). Saša in Roger sta se odločila za samostojno organizacijo in skupaj s prevozom, hrano, spanjem in vodičem ju je prišlo približno 3,2 mio (za oba).

Še njen komentar glede vodiča: Sarul je vredu vodič, faca, ampak daleč najboljši je pa Korne (Kornelius). Njega in njegova dva turista sva srečala po naklučju in jst sem po tem skoz za njim capljala. Totalno predan strankam, ustrežljiv, VSE jim je zrihtu, od preference za hrano, do izdelave nakita, nabiranja črvov, skratka ful aktiven vodič. Njegova cena je bila 3,7 mio IDR za 3 dni, vse vključeno. Opozarjam pa da Kornelius izgleda kot jamski človek 🙂 Ko sva ga prvic srecala v pristanišču (in ga se nisva poznala), sva se mu gladko izognila. Videz vara 🙂

Kontakti

Syarul Manai: Syarulmanai@yahoo.com, tel.: +6281372265185

Agus (from Muntei): je na facebooku (Agus Tinus), tel: +6282385655117

Kornelius: je na facebooku kot Korne Sakaliou.

 Veliko stvari sem pozabil omeniti, veliko stvari je preveč subjektivnih za napisati. Vsekakor pa bom z veseljem pri načrtovanju poti pomagal vsakomur, ki se bo za to pot odločil … torej, pišite na mic@povsodjelepo.com. 🙂

Urša je obiskala Mentawai pleme v septembru 2026 in za nas pripravila updejtano poročilo. Preberite o njeni izkušnji tukaj:
Z Boianom sem preživela en teden v džungli na Siberutu. Potovala sem sama, zato mi je bilo precej pomembno, kdo bo moj vodič in predvsem, da se bom z njim počutila varno. Z Boianom sem se od prvega dne počutila popolnoma sproščeno in mu zaupala.

Ampak tisto, zaradi česar bi ga zares priporočila, ni samo to, da je dober vodič. Boian je Mentawai, rojen in odraščal na Siberutu. To so njegovi ljudje, to je njegova džungla in njegova kultura. Pozna življenje v njej, govori jezik in sam nadaljuje Mentawai tradicijo in način življenja. Ko z njim prideš v džunglo, ne prihajaš nekam, kamor on vodi turiste. Z njim prihajaš med njegove ljudi in v okolje, ki ga dobro pozna. 

Meni osebno je bilo ljubse, da sem cel teden prezivela pri eni druzini, saj imas tako priloznost, da ljudi dejansko spoznaš. Prvi dan si tujec, potem pa počasi začneš razumeti njihov vsakdan, njihove navade, odnose in humor. Po nekaj dneh nisi več samo nekdo, ki je prišel pogledat, kako živijo.

In ravno zato je bil moj teden tam tako poseben. Z družino sem hodila lovit ribe, z teteu Gabriela (staresina) sva šla v džunglo po lubje, iz katerega smo potem naredili mojo obleko za lovljenje rib. Iskali in nabirali smo sago, sago črve, rastline za čaj, sodelovala sem pri pripravi saga in spoznavala, kako uporabljajo rastline, ki jih najdejo v džungli. Teteu Gabriela je zame iz rotana spletel tudi tradicionalen koš, ki sem ga lahko odnesla s seboj.

Ogromno pa je bilo tudi čisto običajnih trenutkov. Skupaj smo jedli, pili čaj, sedeli, se pogovarjali in smejali. In ravno ti trenutki so mi na koncu ostali najbolj v spominu. Ker sem bila ves teden z isto družino, sem se z njimi lahko dejansko povezala in dobila vsaj majhen vpogled v to, kako izgleda njihov vsakdan, namesto da bi prišla samo za dan ali dva.

Boian je bil pri vsem tem nekakšen most med mano in njimi. Prevajal mi je pogovore, razlagal stvari in potrpežljivo odgovarjal na mojih milijon vprašanj. Hkrati pa ni poskušal vsakega trenutka spremeniti v turistično aktivnost. Pustil mi je prostor, da sem ljudi spoznala in stvari doživela sama. Nikoli nisem imela občutka, da mi nekdo predstavlja ali uprizarja Mentawai življenje za turista. Preprosto sem bila tam in ga lahko za nekaj dni živela skupaj z njimi.

Tudi najin teden ni bil neka vnaprej določena tura. Sproti sva se dogovarjala, kaj bova počela, in Boian je izkušnjo prilagajal temu, kar me je zanimalo. Ves čas je skrbel, da mi nič ni manjkalo, hkrati pa mi je pustil dovolj prostora, da sem Siberut doživela po svoje.

Ko sem po enem tednu odšla, nisem imela občutka, da se poslavljam od ljudi, ki sem jih obiskala kot turistka. Res so mi prirasli k srcu in prav zaradi tega sem vesela, da nisva vsak dan hodila naprej k drugi družini. Tudi Boian zame na koncu ni bil več samo vodič. Postal je prijatelj v pravem pomenu besede. 

Vodenje po Siberutu je Boianovo delo in način, kako preživlja sebe in svojo družino, ampak zame ima še en pomemben pomen. S tem, ko obiskovalcem na spoštljiv način odpira vrata v svoj svet, se prenašajo naprej tudi znanje, običaji in tradicije, s katerimi je sam odraščal. Turizem lahko kulturo spremeni v turistično atrakcijo, lahko pa lokalnim ljudem omogoči tudi, da od svoje kulture živijo in jo zato lahko ohranjajo. In prav zato se mi zdi pomembno, koga izbereš za vodiča. Pri Boianu ne podpiraš nekoga, ki Mentawai kulturo predstavlja od zunaj. Podpreš človeka, ki je del nje, jo živi in jo nadaljuje.

Če bi se jutri vrnila na Siberut, bi brez razmišljanja ponovno izbrala njega.

Boianov kontakt: https://dailylifementawai.com/
WhatsApp: +62 812-6729-3721

Pa še cene za mentawai treking (september 2026):

7 dni, od tega 5 nocitev v jungli 1 v vasi (zadnja noc): 11.000.000 IDR.
Boian me je prišel iskat v pristanišče, nsto je sledila cca 1.5 h voznja z motorjem do njegove vasi.
Vključen prevoz tudi nazaj do pristanišča in kuhar, ki je kuhal za nas in celo družino – priporočam (njegovo ime je Liang).

Dodatno:
– Škornji + 6x slava cigareti skupaj 250.000 IDR
– Napitnine – 100.000 IDR na družinskega člana, skupno 600.000 IDR

Karta za trajekt: 352.000 IDR vsaka smer

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Tri najbolj zanimiva vprašanja na obrazcu za pridobitev indijske...

Sklepni del priprav na potovanje začenam s pridobitvijo vize. Situacija: vizo lahko dobiš največ...

(Pre)dolg izlet na Misali

"We start at 8 AM," sem rekel. "Yes!" je odgovoril. "8 morning." "OK, you come to...

Prva pomoč: Muang Ngoi (Laos)

Muang Ngoi je najina najljubša vasica v Laosu. Netlakovane ulice so polne kokoši, majhnih...

Roadtrip (2. dan) – Mae Salong

Najin vegetarijanski roadtrip gre kot po maslu. Pristala sva namreč v mestu, ki očitno...

Mesec dni v Laosu

Še 3 dni in iz Vientiena, prestolnice Laosa, odletiva v Bangkok. V Laosu sva preživela...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime